Oslovski kašelj tudi na Gorenjskem
Vse gorenjske občine so letos že zabeležile potrjene primere oslovskega kašlja. Na NIJZ opozarjajo, da gre le za vrh ledene gore.
Do torka, 14. maja, smo na Gorenjskem zabeležili 149 prijav oslovskega kašlja, kar močno presega dolgoletno povprečje.
Kranj – V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji le enkrat zabeležili več kot dvesto potrjenih primerov na leto. Letošnja situacija je precej bolj skrb vzbujajoča, potrdili so namreč že 1164 primerov oslovskega kašlja. Tudi na Gorenjskem so številke skrb vzbujajoče. Kot je pojasnila Kristina Orožen, dr. med., spec. za javno zdravje in vodja kranjske območne enote za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), smo do torka, 14. maja, v regiji zabeležili 149 prijav oslovskega kašlja, kar močno presega dolgoletno povprečje. V preteklih dveh letih smo na Gorenjskem namreč zabeležili le po pet prijav v celotnem letu. »Primeri so se letos že pojavili v vseh gorenjskih občinah. Zavedati se je treba, da te številke kažejo le vrh ledene gore, saj je dejanskih primerov veliko več, a ostanejo neprepoznani, saj pri osebah, ki so proti bolezni delno imune, oslovski kašelj pogosto ne poteka po tipični klinični sliki. Kljub temu taki oboleli lahko širijo okužbo naprej, tudi na osebe s tveganjem za težji potek bolezni (dojenčki, nosečnice, necepljeni otroci, kronični bolniki),« je pojasnila.
Ogroženi predvsem otroci
Oslovski kašelj najbolj ogroža naše najmlajše – novorojenčke in dojenčke v najzgodnejših mesecih življenja. »Na Gorenjskem smo letos že zabeležili primere pri najmlajših, ki so zaradi okužbe potrebovali bolnišnično oskrbo. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v program cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Prvi odmerek dojenčki prejmejo v starosti treh mesecev. Do takrat za otroka edino zaščito predstavljajo materina protitelesa, ki jih plod prejme preko posteljice in dojenček preko materinega mleka,« je pojasnila Kristina Orožen in dodala, da ravno zato zelo spodbujajo cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, ki je v Sloveniji pokrito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in je torej za nosečnico brezplačno. Kot je še dejala, je oslovski kašelj bolezen, ki se že naravno pojavlja v nekajletnih ciklusih, ko je primerov več. Letošnja epidemiološka slika, ki močno presega stanje v preteklih letih, je namreč tudi posledica imunskega dolga, ki smo si ga »pridelali« med pandemijo covid-19, ko zaradi izvajanja nefarmakoloških ukrepov (socialno distanciranje, maske) mnogi povzročitelji nalezljivih bolezni v populaciji niso krožili in zato ni bilo naravnega obnavljanja imunosti, ki je pri oslovskem kašlju relativno kratkotrajna, tako po cepljenju kot tudi po preboleli bolezni.