Za ničelno toleranco do vseh oblik nasilja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 17. maj 2024 / 08:29

Na Brdu pri Kranju je v sredo potekal tretji predsedničin forum, na katerem so tokrat iskali rešitve za preprečevanje različnih oblik nasilja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po forumu poudarila predvsem problematiko medvrstniškega nasilja in odgovornost vseh nas, da imamo do vseh oblik nasilja ničelno toleranco. »Težko sprejemam, da mladi slavijo tiste, ki izvajajo nasilje, s tem slavijo tudi nasilje samo, in da jih na to starejši odrasli ne opozorimo,« je poudarila. Kot je poudarila, je Slovenija še vedno ena najbolj varnih držav, a si pred nasiljem vseeno ne smemo zatiskati oči. Na forumu so izoblikovali štiri generalna priporočila za odpravo pomanjkljivosti pri preprečevanju nasilja. Prvo je, da potrebujemo medresorsko delovno telo, ki se bo ukvarjalo z ugotavljanjem pojava nasilja in z njegovim preprečevanjem. Za pridobitev realne slike na področju različnih oblik nasilja, pojavnosti in vzrokov zanje je treba nemudoma začeti sistematično empirično raziskovanje različnih oblik nasilja. Potrebujemo tudi ustrezne programe trajnega usposabljanja in izobraževanja vseh, zlasti prvih posredovalcev, pri preprečevanju nasilja – od šol, socialnih delavcev in zdravstva do policije, tožilstva in sodišča. Ključnega pomena je tudi izgradnja negativnega odnosa družbe do nasilja.

Izžrebali vrstni red na glasovnicah

Državna volilna komisija je v torek izžrebala vrstni red kandidatnih list na glasovnicah za evropske volitve 9. junija. Žreb je izoblikoval takšen seznam: 1. Gibanje Svoboda, 2. SDS, 3. Vesna – zelena stranka, 4. DeSUS in Dobra država, 5. SLS, 6. NSi, 7. Levica, 8. Zeleni Slovenije, 9. SD, 10. Resni.ca in 11. Nič od tega. Po raziskavi Valicona naj bi bila volilna udeležba na letošnjih evropskih volitvah višja, kot je bila leta 2019. Med razlogi za to so navedli tudi višjo volilno udeležbo najmlajših volivcev, predstavnikov t. i. generacije Z (rojeni med 1996 in 2010), ki se volitev udeležuje v večji meri kot njihovi predhodniki.

Župani na ustavno sodišče

Skupnost občin Slovenije je ta teden na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o lokalni samoupravi v delih, ki se nanašajo na plače županj in županov ter podžupanj in podžupanov. Menijo namreč, da odgovornosti in delo županov trenutno ni primerno ovrednoteno, saj je v zadnjih letih v plačnem sistemu prišlo do izrazitih anomalij in so plače precejšnjega dela javnih uslužbencev presegle njihove. Podpredsednik skupnosti, novomeški župan Gregor Macedoni je povedal, da si želijo, da se celovito pogleda položaj funkcionarjev v lokalni samoupravi, tako v slovenski ustavni ureditvi kot tudi v odnosu do evropske ureditve lokalne samouprave.

Glavaševa kandidatura neuspešna

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš v sredo ni bil izvoljen za novega predsedujočega vojaškemu odboru Evropske unije. Načelniki generalštabov vojska članic EU so na triletni mandat izvolili Irca Seana Clancyja, ki bo tako čez leto dni na položaju nasledil avstrijskega generala Roberta Briegerja. »Kljub temu da nisem bil izbran za vodjo, sem zelo zadovoljen. Dokazali smo namreč, da lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, zagotavlja častnike za tako visoke položaje,« je neizvolitev komentiral Glavaš. Vojaški odbor EU je najvišji vojaški organ v Svetu EU.

Beovićevi novi mandat

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so v torek za svojo predsednico znova izbrali infektologinjo Bojano Beović iz Škofje Loke, ki je v koronskem obdobju vodila svetovalno skupino za covid-19. Beovićeva je bila tokrat edina kandidatka za predsednico zdravniške zbornice. Po ponovni izvolitvi je obljubila, da bo z ekipo naredila vse, da bo zbornica še naprej pomembna opora zdravnikom in zobozdravnikom ter da bo pomemben sogovornik pri izboljševanju zdravstva za vse. Novi mandat bo nastopila 18. junija.

Digitalne veščine Slovencev

Po podatkih statističnega urada je bilo lani brez digitalnih veščin trinajst odstotkov prebivalcev Slovenije, kar je ena odstotna točka več od povprečja Evropske unije. Med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, jih lani osem odstotkov ni še nikoli uporabljalo interneta, kar sta dve odstotni točki več od povprečja Evropske unije. Delež je bil z 29 odstotki največji v starostni skupini od 65 do 74 let, a se je ta v zadnjih desetih letih zmanjšal za 38 odstotnih točk, je pred današnjim svetovnim dnevom telekomunikacij in informacijske družbe objavil statistični urad.