Strast do lesa prežema vsak lok

Bilo je jeseni leta 1974, ko je dolgoletni lokostrelec in izdelovalec lokov Franc Oblak - Aci iz Radovljice prvič tekmoval na dvoranskem lokostrelskem tekmovanju v Mariboru. Ob petdesetem jubileju njegove tekmovalne kariere so se mu v Zavodu za kulturo Bled poklonili z razstavo Franc Oblak - Aci, mojster izdelovanja lokov, ki jo bodo v dvorani nad grajskim muzejem Blejskega gradu uradno odprli jutri. Na ogled bo do konca septembra.

Franc Oblak - Aci, rojen leta 1941 v Kranju, je že v mladih letih gojil strast do lesa in rokodelstva. Spominja se, da je z očetovim čevljarskim orodjem nenehno rezljal, s sovrstniki pa užival ob igri z loki in fračami v kanjonu Kokre. Kljub želji, da postane mizar, se je izobrazil za strojnega tehnika. Delal je kot risar delavniških načrtov v Kovinskem obrtnem podjetju Kranj, kasneje kot vodja vzdrževanja v leški Gorenjki in v Suknu v Zapužah. »To delo mi ni bilo pogodu, vedno znova me je vleklo k lesu,« je povedal Aci Oblak. Preobrat v njegovem življenju se je zgodil leta 1974, ko je v izložbi ljubljanske športne trgovine zagledal japonski lok Yamaha. »Streljati nisem znal, vedel pa sem, da si tega želim. Lok sem kupil za ceno enega okna, kar je bil v času, ko sva z ženo Dorotejo ravno gradila hišo v Radovljici, znaten izdatek. Trenirati sem začel na domačem vrtu, kjer sem z lokom preizkušal svoje sposobnosti, kmalu pa sem se pridružil lokostrelskemu klubu Exoterm v Kranju,« je pripovedoval.

Že istega leta jeseni je nastopil na dvoranskem lokostrelskem tekmovanju v Mariboru. »Med izkušenimi lokostrelci, ki so mi predstavili pravilno tehniko streljanja, sem hitro spoznal, da delam številne napake. Vendar me to ni odvrnilo, prav nasprotno, spodbudilo me je k še večji predanosti, pri čemer morate vedeti, da tedaj ni bilo interneta, niti nisem imel mentorja, ki bi me usmerjal. Bil sem samouk, željan znanja in napredka. Kupil sem si ameriški lok, s katerim sem si 'pristreljal' člansko mesto v jugoslovanski reprezentanci. Tekmoval sem v olimpijski disciplini, kjer sicer nisem nabiral zlatih medalj, a sem se redno uvrščal med prve štiri tekmovalce,« je pojasnil Oblak.

Navdušil tudi ženo

Navdušenje za lokostrelstvo je prenesel tudi na ženo Dorotejo, ki strelja že skoraj trideset let. Leta 2012 je med drugim postala evropska prvakinja v streljanju z lokom na tridimenzionalne tarče. »Pogosto me je spremljala na tekmovanjih in v ozadju pletla puloverje, nato pa sem jo spodbudil, naj se preizkusi. Stvar je vzela zelo resno in kmalu začela dosegati odlične rezultate. Pogosto je bila korak pred mano, ne nazadnje se lahko pohvali z obsežnejšo zbirko pokalov in medalj kot jaz,« je ponosno predstavil ženine uspehe. Skupaj sta organizirala tudi lokostrelske turnirje na svojem nekdanjem poligonu v dolini Drage, sprva letne, kasneje zimske. »Prihajali so tekmovalci z vseh koncev Evrope. Za vse organizacijske podrobnosti sva poskrbela sama. Ko sva se umaknila iz te vloge in jo prepustila drugim, sva našla primeren poligon v Globokem, kjer trenirajo lokostrelci iz cele Slovenije. Večkrat tedensko tudi midva tam izstreliva kakšno puščico za vajo.«

Od olimpijskih do tradicionalnih lokov

Tiha želja Franca Oblaka je bila, da si nekoč izdela svoj lok. Ko je v nemški reviji zapazil fotografijo korejskega delavca ob stiskalnici, v kateri je bil lok, mu je postalo jasno, da je tehnika izdelovanja lokov izredno podobna tehniki izdelovanja smuči. »Lotil sem se dela, material dobil v Elanu in v skromnih razmerah izdelal prvi lok. Začetki so bili težki, denarja ni bilo, loki so pokali,« je začetke v svet izdelovanja lokov opisal sogovornik. Kasneje je na svetovnem prvenstvu v Angliji spoznal trenerja nemške reprezentance, ki mu je podrobno predstavil veščino izdelave lokov. »Tedaj se je začelo zares. Opogumil sem se, v Suknu podal odpoved ter v domači delavnici resno pristopil k lastni obrti. Med drugim sem sam izdelal tudi stroje, ki jih uporabljam še danes.«

Prvi Oblakovi izdelki so bili otroški loki, ki so se stopnjevali v olimpijske loke. Njegov avstrijski zastopnik mu je nato nekega dne prinesel korejski dolgi lok in mu predočil, da so ravno ti v trendu, zato je opustil izdelovanje olimpijskih in se posvetil samo dolgim lokom, s katerimi so zmagovali številni najuglednejši evropski lokostrelci. Na vprašanje, kdaj pa je sam začel tekmovati s svojim lokom, Oblak odgovarja: »Na enem izmed turnirjev, ki sem jih gostil v Radovljici, me je avstrijski reprezentant izzval, zakaj ne tekmujem s svojim lokom. Že naslednje leto sem ga premagal prav z lokom, ki je bil plod mojega dela.«

Vsak lok unikaten

Neomajna volja in delovne navade so ga pripeljale med najbolj iskane izdelovalce lokov. »V svojih zgodnjih delovnih letih sem vstajal že ob 4. uri zjutraj, da sem se iz Lesc, kamor sem se primožil, odpravil v Kranj na delo. Ta navada zgodnjega vstajanja mi je ostala do danes, pogosto sem delal tudi po dvanajst ur na dan. Moj trud se je obrestoval, saj so loki postajali vedno boljši. Bil sem eden najbolj iskanih izdelovalcev tradicionalnih lokov. V Evropi nas je bilo sicer malo, morda trije ali štirje.«

Poudaril je, da več let ni imel niti enega loka na zalogi. Vse loke ja namreč izdeloval po naročilu, po željah naročnika, tako so bili vsi njegovi izdelki unikatni in posebni. »Posebni so bili tudi v tem, da so bili hitri in brez tresljajev. Sem ter tja se je sicer zgodila kakšna reklamacija, a sem jo vedno obravnaval prednostno, da se ne bi izneveril naročnikom.« V 46-letni karieri, v kateri si je prislužil naziv mojster umetne obrti, je izdelal več kot štiri tisoč lokov. Poleg tega je ustvarjal nakit in opremil družinsko hišo z edinstvenim pohištvom, vključno z mizo, stoli in omarami, ki se bohotijo z nenavadnimi detajli.

Nekaj let je tesno sodeloval s priznanim oblikovalcem Oskarjem Kogojem, s katerim sta leta 1987 na Blejskem gradu pripravila skupno razstavo, ki je bila obenem Oblakova prva razstava. Kasneje se je predstavil na mnogih samostojnih razstavah, med drugim je na eni sodeloval s slikarji, ki so bili prav tako lokostrelci.

Razstava ob jubileju

Ob petdesetem jubileju Oblakove tekmovalne kariere so v Zavodu za kulturo Bled pripravili razstavo Franc Oblak - Aci, mojster izdelovanja lokov. V dvorani nad grajskim muzejem Blejskega gradu je na ogled od 1. maja, uradno pa jo bodo odprli jutri ob 19. uri. Na razstavi je predstavljena zgodovina Oblakovega ustvarjanja, od njegovih začetkov z otroškimi loki do sodelovanj s slikarskimi umetniki, ki so poslikali njegove loke, do najnovejših lokov, ustvarjenih prav za to priložnost.