Tanja odgovarja
»Strah«
Zdravniki so mi postavili diagnozo izgorelost, mene pa skrbi, da so spregledali kaj drugega. Sem letnik 1969 in imam dva otroka. Z možem nisva več skupaj, saj ima drugo.
Diagnoza, ki so jo postavili zdravniki, se je pokazala tudi v kartah. To je tudi edina bolezen, ki se je pokazala. Otresite se strahu, saj je videti, kot da imate manjšo obsedenost z boleznimi, torej že rahlo hipohondrijo. Ta strah vas hromi in videti je, kot da ste vanj prelili vso bolečino razhoda z dolgoletnim partnerjem. Verjetno so vam ob postavitvi diagnoze izgorelost svetovali tudi pomoč terapevta, pa mu omenite te svoje strahove glede zdravja, da vam bo pomagal iz tega klobčiča, ki ste ga spletli po odhodu moža. Tudi na skoraj odrasla otroka se ne naslanjajte preveč, saj imata svoje življenje in nista dolžna nositi vašega bremena ločitve od njunega očeta. Poiščite si pomoč prijateljev, terapevtov; in videti je, da se dobro razumete s sestro. Ta vam bo stala ob strani, ko boste potrebovali pomoč. Vaš partner se bo poskusil čez čas vrniti, saj tam, kjer je zdaj, ne bo tako, kot si je predstavljal. Premislite, ali ga res potrebujete za kakovostno preživetje življenja. Vzgojili ste krasna otroka, ki se uspešno postavljata na lastne noge in vam bosta na stara leta še v veliko veselje, tako ona dva kot vnuki, ki si jih želite. Videti je, da boste imeli vsaj tri vnuke. Toda še eno opozorilo: ne spletajte in ne gradite svojega življenja na potomcih. Otroci naj bodo le ena od vej na vašem drevesu, ne pa vaše korenine ali pa celo edini smisel življenja. Srečno.
»Puberteta vnukinje«
Imam vnukinjo, ki je krepko zakorakala v puberteto. Z njeno mamo oz. mojo snaho se prepirata, in ker živimo v isti hiši, vse slišimo. Zanima me, kdaj se bo to končalo. Prav tako me zanima moje in moževo zdravje.
Puberteta je neizogiben del odraščanja in nihče ji ne uide. Današnjim otrokom ni lahko, včasih se zdi, da je bilo nam dosti lažje, kot je mladostnikom danes. Zahteve družbe, ki jih socialna omrežja še povečujejo, se združijo s pritiski vrstnikov in naši otroci morajo biti resnično močne osebnosti, da vse skupaj prenesejo. Potem pa pride še puberteta in nekateri se prebijejo lažje, nekateri pa težje. Z vašo vnukinjo ni nič narobe, samo izraža se glasneje, ker pa tudi njena mama ni svetnica in ji včasih prekipi, ste pač vsi v hiši priča glasni predstavi. Dekle ni problematično, tudi v šoli ni videti, da bi imela težave oziroma jih tudi ne bo imela. Vam zdravje dobro služi in tako bo ostalo, drugače pa je z vašim možem, ki ima že zdaj manjše težave. Te drobne težave, predvsem s sklepi, se bodo pojavljale še nekaj let, kasneje pa se lahko njegovo stanje poslabša, toda o tem bova govorili, ko se bo to zgodilo, do takrat pa se lepo imejta in uživajta v dvoje.