Za več znanja o avtizmu (3)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. maj 2024 / 06:18

V projektu Vis a vis, ki se je posvetil več izzivom na področju avtizma v Sloveniji, so izvedli tudi tri raziskave. S prvo so želeli pridobiti podatek o številu oseb z avtizmom v Sloveniji. »Za sodelovanje smo zaprosili več kot šeststo različnih ambulant. Odziv je bil žal premajhen, tako da smo zaključili, da pridobljeni podatki ne ponujajo možnosti analize in interpretacije. Želimo si, da bi s to našo raziskavo spodbudili javne institucije v Sloveniji, ki imajo večjo pristojnost za oblikovanje takšne zbirke podatkov, da bi jih zbrali, saj jih za učinkovito načrtovanje podpore osebam z avtizmom država nedvomno potrebuje,« je poudarila Sabina Korošec Zavšek iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, vodja projekta Vis a vis.

Druga raziskava je bila opravljena na področju vzgoje in izobraževanja. Vključevala je zaposlene v vrtcih, osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah in na fakultetah. Sodelovalo je 1516 anketirancev. »Večina anketirancev poroča, da ima določena znanja o delu z osebami z avtizmom, manj kot tretjina pa jih meni, da je seznanjena s pravicami oseb z avtizmom, ki jih določa zakonodaja. Ugotovili smo tudi, da anketiranci izražajo potrebo po ciljno usmerjenih izobraževanjih in da prihaja do razlik med tem, koliko zaposleni v vzgoji in izobraževanju uporabijo znanje, ki so ga pridobili na katerem od predhodnih izobraževanj s tega področja. Zanimiv je tudi podatek, da se anketiranci v večji meri izobraževanj udeležujejo na lastno pobudo kot na pobudo delodajalca. Čeprav večinoma anketiranci zase menijo, da že imajo določene kompetence za delo z osebami z avtizmom, jih je kar 93,4 odstotka izrazilo potrebo po nadaljnjem izobraževanju. Podatki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da se bodo zaposleni v vzgoji in izobraževanju ne glede na raven ali program, v katerem poučujejo, med delovno dobo srečali z osebo z avtizmom. Nudenje podpore je torej zanje izrednega pomena,« je pojasnila Sabina Korošec Zavšek. Tretja raziskava je bila opravljena med delodajalci, njene glavne ugotovitve pa smo že predstavili. »Vsi navedeni podatki o opravljenih raziskavah so povzeti iz poročil o opravljenih raziskavah, ki so jih pripravili projektni partnerji Zveza za avtizem Slovenije, Osnovna šola Kozara Nova Gorica in Šentprima – Zavod za rehabilitacijo in izobraževanje,« je še dodala Sabina Korošec Zavšek.

Motnje avtističnega spektra so v zadnjih desetletjih v porastu – tudi v Sloveniji. Sabina Korošec Zavšek ugotavlja, da so tudi na tem področju še številni izzivi. »Na terenu imamo različne izkušnje. Na splošno ugotavljamo, da so otroci z motnjami avtističnega spektra bolje obravnavani v predšolskem obdobju, tako na področju zdravja kot vzgoje in izobraževanja. S starostjo se pogoji za kakovostno vključevanje oseb z avtizmom in prilagajanje družbe na njihove potrebe slabša. Veliko izzivov imamo še pri redni in pravočasni ter kakovostni zgodnji obravnavi otrok z avtizmom, pri razumevanju njihovih vzgojno-izobraževalnih potreb na vseh ravneh izobraževanja. Na področju prilagojenega zaposlovanja delamo prve korake. Trenutno je velik manko storitev tudi pri dostopu do psihosocialne podpore za odrasle osebe z avtizmom. Prav tako javni sistem ne omogoča storitev za podporo celotni družini, v kateri živi oseba z avtizmom. Razumevanje nevrodrugačnosti v družbi je na splošno še šibko. Pri podpornih storitvah pomembno vlogo prevzemamo prav nevladne organizacije, ki skozi različne projektne aktivnosti izvajamo storitve, ki jih javna mreža ne ponuja.« (Konec)