Del poti po Tržaškem Krasu smo kolesarili tudi po stezi, ki je bila zaradi deževja dan prej precej blatna.

Kanalska dolina (Oglej in čez Tržaški Kras), 5. del

V oglejski baziliki smo si ogledali nekaj lepo ohranjenih mozaikov, na primer boj petelina, znanilca nove luči, z želvo, dobrega pastirja s čredo, različne podobe rib, prizor ribarjenja apostolov in druge. In spoznali smo tudi, kakšen pomen je imel Oglej za Slovence. V času kralja Karla Velikega je namreč v Ogleju deloval vpliven patriarh Pavlin II. Po zmagi Karla Velikega nad Obri se je Pavlin sestal s salzburškim nadškofom Arnom in se dogovoril za mejo med nadškofijama na vzhodnem delu. Dogovorila sta se, da bo meja med škofijama potekala po reki Dravi. Meja, ko jo je dokončno potrdil Karel Veliki leta 811, je bila kasneje precej pomembna za zgodovino Slovencev, saj je večino našega ozemlja spadalo pod nadzor oglejske škofije.

Še kar naprej bi uživali v lepotah Ogleja, a mudilo se nam je naprej po ravni in lepi kolesarski stezi proti Gradežu. Na tej poti je bila najbolj zanimiva vožnja po nasipu do letovišča Gradež. Samo mesto in letovišče je namreč otok, na katerega so zaradi lažje prometne povezave naredili nasip, po katerem se vozijo avtomobili, prostor pa je tudi za kolesarsko stezo. Ogledali smo si stari del mesta Gradež, ki je bil presenetljivo lepo ohranjen. Pot smo nadaljevali ob dolgi peščeni obali in prav na koncu nas je čakal Janez z malico. Z vsemi tremi skupinami smo imeli srečo z vremenom, zato smo se tu lahko tudi kopali.

Pot smo nadaljevali po precej ravninskem delu ob morju do mesta Tržič (Monfalcone). Tržič je pomembno industrijsko središče s tovarno letal, tekstila, kemikalij in z rafinerijo nafte. V tamkajšnji ladjedelnici Fincantieri gradijo velike potniške križarke. Mi smo v mestu le prespali, saj mestno jedro nima večjih zgodovinskih znamenitosti, v njem pa je veliko delavcev.

Naslednje jutro smo pot nadaljevali proti Trstu. Prvih deset kilometrov smo kolesarili po široki, a precej prometni cesti, ker žal ni bilo druge izbire. V Sesljanu pa smo zavili proti Tržaškemu Krasu. Pokrajina nas ni pustila ravnodušnih, saj smo povsod čutili sledi nekoč slovenske dežele. Vse table z napisi krajev imajo dvojezične napise. Ljudje so nas pozdravljali slovensko. Vozili smo se skozi kraje Šempolaj, Praprot, Samotorca, Koludrovca, Zgonik, Zagradec, Repen in se povzpeli na grič z imenom Repentabor. Že ime pove, da je bila to nekoč utrdba, kamor so se zatekli vaščani bližnjih vasi, če so bili ogroženi. Zdaj je na hribu samo še cerkev z lepim razgledom na Tržaški zaliv.

Od tu je sledil le še spust proti Sloveniji. Po trasi nove kolesarke steze okrog hriba Tabor smo prišli v Sežano ter od tam pot nadaljevali proti Divači. Pri cerkvi svetega Andreja v vasi Merče smo imeli še zadnjo malico ter nato po nekaj kilometrih končali štiridnevno avanturo. V Divači smo sedli na vlak in se odpeljali domov v Kranj. (Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:01

Stiske, ko ugasne življenje

Neprijetna izkušnja Škofjeločanke ob smrti njenega moža je odprla vprašanje organiziranosti pokopališke in pogrebne dejavnosti v občini. Občina je zdaj to uredila z odlokom in razpisala koncesijo.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 17:05

Juliana trail v knjigi

V knjigi avtorica Tatjana Trontelj poljudno in podrobno opisuje, kako sta se z možem lotila hojepo poti Juliana trail.

Mularija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:04

Nevarna ličila

Primerjalno ocenjevanje ličil za otroke je pokazalo, da so prav vsi testirani izdelki vsebovali kemikalije, ki jih v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bi smelo biti, zato otroška ličila niso primerna...

Rekreacija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:02

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sve...

Železniki / četrtek, 27. julij 2023 / 17:00

Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 16:58

Počitnice v narodnem parku nadgradili s prostovoljnim delom

Mladi taborniki iz Belgije so vsak dan svojega enotedenskega bivanja v Bohinju dopoldne opravljali prostovoljno delo, popoldneve pa preživljali ob jezeru in na bohinjskih planinah.