Kolo sreče je nazaj

Na Planet TV se vrača oddaja Kolo sreče. Tretja sezona priljubljenega kviza prihaja na male zaslone6. maja. Tudi tokrat bosta z vami naša sogovornika, Gorenjca Nataša Naneva in Klemen Bučan.

Voditelja priljubljenega kviza Nataša Naneva in Klemen Bučan tudi to sezono obljubljata obilo zabave, vsi pa se veselimo odkrivanja morebitnih talentov. Velika želja Nataše Naneve so namreč pevske vaje, tako da nas lahko preseneti s kakšnim pevskim nastopom. Ravno tako ne bo manjkalo šal na njun račun, pravita, glede drugega pa ostajata skrivnostna. Gledalcem tako preostane le, da se sprostijo in uživajo v njuni družbi.

Ker je Nataša Naneva v vsakem Kolesu sreče urejena do potankosti, nas je zanimalo, kako je s »televizijsko« urejenostjo. »Ljudje, ki me poznajo samo s televizije in iz časopisov, imajo o meni predstavo, da sem stalno popolnoma urejena, vedno popolno naličena in z urejeno pričesko – da sem 'fina dama'. V resnici sama zase pravim, da sem en mali ciganček. (smeh) Dnevno za ličenje, npr. zjutraj, porabim deset minut,« je iskrena voditeljica, Klemen Bučan pa glede urejenosti humorno dodaja: »Sam se moram samo oprhati in obriti, vse ostalo naredijo drugi.«

Se spomnita, kako so bila videti prva snemanja in ali sta kdaj mislila, da bo oddaja tako dobro sprejeta? Na male zaslone namreč prihaja že tretja sezona Kolesa sreče.

Nataša: »Zelo dobro se spomnim prvih snemanj in treme, ki sva jo imela oba s Klemenom. A po treh oddajah je trema popolnoma izginila, ker sva se midva tako sproščeno ujela v povezovanju in zbadanju in ker je ekipa, ki stoji za Kolesom sreče, res vrhunska. Vedno sem imela dober, pozitiven občutek glede oddaje in očitno se nisem zmotila. Še Klemenu sem rekla, da sta v ameriškem kolesu sreče že od samega začetka ista voditelja in da je najin cilj najmanj toliko časa ostati na sceni. (smeh) Seveda danes nikoli ne veš, ali bo prvi sledila druga sezona ... Ampak zdaj je tu že tretja.«

Klemen: »Jaz sem že po prvem dnevu vedel, da bo Kolo sreče hit. Nekako sem vedel iz izkušenj iz prejšnjih oddaj. Ko smo snemali Leta štejejo, je bilo na snemanju super vzdušje in oddaja je bila zelo lepo sprejeta, ko pa sem v Kolesu sreče dobil še sovoditeljico, s katero sva se takoj ujela, in sem videl, kaj je najina interakcija dodala – tudi malo ženske energije, nek nov nivo simpatičnosti, še malo več domačnosti in iskrenosti, sem vedel, da bo kviz pri ljudeh še veliko bolj priljubljen. Naj kar tako ostane ...«

Kako usklajujeta snemanja z drugimi obveznostmi in družinskim življenjem?

Nataša: »Včasih težje, včasih lažje. Imam srečo, da je Branko moški, ki razume delovne obveznosti, čeprav se jih kdaj nabere toliko, da nimava niti pet minut časa zase. Takrat podpirava eden drugega, se trudiva, da obveznosti čim elegantneje izpeljeva, nato pa si vzameva trenutek zase zvečer ali pa ob prvem prostem dnevu. Med snemanji pa sva v stiku s pomočjo aplikacije WhatsApp, največkrat na video klicu in s sporočili. Če sta prisotna razumevanje in zaupanje, se da.«

Klemen: »Ni najlažje. Dejansko grem od doma za recimo dva tedna in smo takrat v stikih samo po telefonu in videoklicu, vendar nadoknadimo izgubljeni čas, ko smo spet skupaj. Ko imaš otroka, je še malo težje. Od žene se že prija malo 'spočiti', otroka pa pogrešam že po enem popoldnevu.«

Kako pa je videti snemalni dan?

Nataša: »Mene pobere prvi kombi, kar pomeni ob 7.15. Do takrat pozajtrkujem, pred tem pa naredim raztezne vaje in si obvezno zmasiram noge. Skupaj z mano gre tudi del lepotne ekipe in po navadi smo že popolnoma zbujeni. Zavrtimo si kakšen hit in ob njem prepevamo. Dve sezoni zapored je bil to Gojko Ajkula. (smeh) Obakrat ko smo snemali, je namreč izdal hit. Tako da zdaj pričakujemo novega ... (smeh) V studiu se nato takoj začnejo priprave. Ličenje, pričeska, oblačila, ozvočenje … Snemanja so odvisna predvsem od tekmovalcev, koliko so zgovorni in koliko sreče imajo. Posnamemo tri oddaje na dan, kar je precej naporno. Po snemanju odhitimo na dobro večerjo, v hotel pregledat stvari za naslednji dan in spat. Pred spanjem pa obvezna zahvala, molitev in vizualizacija prihodnjega dne.«

Klemen: »Mene kombi, ki me odpelje v studio, pobere ob 8. uri. Sledijo ličenje, oblačenje in snemanje. Snemamo po tri oddaje na dan, kar pomeni približno deset ur. Potrebne je precej koncentracije, tako da največkrat po snemanju nisem ravno družaben. Grem teč in se pripravim na naslednji dan. Tempo je dva tedna skupaj kar ubijalski.«

Katera prigoda s snemanj minulih sezon vama je najbolj ostala v spominu?

Nataša: »Meni je najbolj ostalo v spominu, ko sem v nekem trenutku na odru z mislimi odtavala, in namesto da bi šla obrnit črke, sem samo stala in ploskala … in stala in ploskala … Nakar sem v slušalki zaslišala glas naše režiserke Eme: 'Nataša, črka.' Ko sem se zavedela, da črka že nekaj časa utripa, sam začela kar teči proti njej … Klemen je seveda takoj povedal nekaj šal na moj račun, vsi smo se še lep čas glasno smejali, nato smo ponovili moje obračanje črke.«

Klemen: »Najbolj smešen trenutek, ki ga gledalci niso videli, a ga ne bova nikoli pozabila … Teh je bilo veliko; najbolj šokanten pa prav gotovo, ko je eden od tekmovalcev zavrtel kolo v napačno smer, in to dvakrat zapored, tako da se je iz kolesa začelo kaditi. Takoj je pritekel gasilec, da bo gasil … Tega seveda v oddaji ni, smo pa takrat potem morali prekiniti snemanje.«

Ali kdaj gledata Kolo sreče? Sta kritična do svojih nastopov?

Nataša: »Mislim, da sem doslej izpustila samo eno oddajo. Gledam pa jo ravno zato, da vidim, kaj lahko popravim in izboljšam. Oba sva precej kritična, tako da me včasih ko mislim, da sem ga kaj zelo 'pobiksala', Klemen pomiri – in tudi obratno.«

Klemen: »Gledam, ker tako vidim napake in kaj bi lahko naredil bolje. Šele ko se zares gledaš, namreč vidiš, kaj bi lahko naredil bolje.«

Pa trema? Je ta še prisotna?

Nataša: »Pred prvo oddajo zagotovo, ampak tista zdrava, ki je kot metuljčki v trebuhu, ko vidiš svojo simpatijo.«

Klemen: »Malo je je vedno pred prvim stavkom. Trema pomeni odgovornost do gledalcev in da želiš čim bolje opraviti. Je tudi energija in fokus, tako da je malo treme vedno dobro imeti.«