Prisiljena pot Alberta Mesnerja
So dnevi in leta, ki so zarezali globoke rane v življenje Slovencev na Koroškem. Mednje lahko štejemo 14. in 15. april leta 1942, ko so nacisti v nemška taborišča za tri leta, tri mesece in tri dni pregnali 221 slovenskih družin s tisoč člani. To je bil dolgo zamolčan dogodek, o katerem ni bilo dobro govoriti niti tistim, ki so to sami doživeli. Molk je bil v tem primeru tudi strah. Šele zadnje desetletje vstaja ta zgodba iz pozabe. Postavljene so bile prve plošče in pomniki temu dogodku v spomin, Slovencem pa so se za to nasilno dejanje opravičili predstavniki oblasti in Cerkve. Mnogi prizadeti teh opravičil niso doživeli …
V letošnjem spominu na ta čas sta posebej izstopala dva dogodka. V občini Suha/Neuhaus v Podjuni, iz katere je bilo aprila leta 1942 izseljenih sedem družin s 37 člani, so temu posvetili poseben večer, na katerem je o travmah, ki jih povzročajo hude življenjske preizkušnje, govorila terapevtka Gitka Opetnik. Spomenik izseljenim, ki ga je oblikovala Nežika Novak, so leta 2017 v »časten spomin vsem izseljenim občankam in občanom« postavili v mrtvašnici. Ali ne bi bil sedaj že čas, da bi ga postavili pred mrliško vežico ob občinskem uradu, so opomnili udeleženci spominske prireditve.
V Šmihelu pri Pliberku/St. Michael ob Bleiburg pa so v petek, 12. aprila, zaprli razstavo z naslovom Prisiljena pot. Umetnik Albert Mesner iz sosednje Bistrice pri Pliberku, ki pri svojem ustvarjanju uporablja glino, olje in akril, je iz gline oblikoval tisoč človeških figur, sicer brez identitete in imena, in jih postavil na isto pot: na pot pregnanstva iz domov proti vlaku, ki jih bo odpeljal v neznano. Figurice so iz gline, žgane v peči pri 920 stopinjah Celzija in nato obdelane s sulfati in polirnim premazom. Enkraten prikaz tragedije njegovega naroda in tudi sorodstva, saj je bil njegov tast pred mesecem umrli Jože Partl. Njegova družina je bila preganjana in tast Jože Partl je bil 38 let predsednik Zveze slovenskih pregnancev na Koroškem. Razstava Prisiljena pot je bila lani že postavljena v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, kjer so bili človeški kipci razporejeni kot velika skupina v železnem kovčku in okrog njega. Albertov prikaz Prisiljena pot je vključitev zgodovine v kulturo. Tako z umetnostjo ozavešča zgodovino, oblikuje sedanjost in skrbi za prihodnost.