Neurejen status Prešernove hiše

Leto dni po obljubi ministrice za kulturo Prešernova hiša v Vrbi še vedno ni razglašena za spomenik državnega pomena. Kje se zatika?

Vrba – Ministrica za kulturo Majda Širca je lani ob kulturnem prazniku v Vrbi obljubila, da bodo Prešernovo rojstno hišo zaščitili kot spomenik državnega pomena, a po letu dni je še vedno vse po starem. Kot so pojasnili na ministrstvu, je kranjski zavod za varstvo kulturne dediščine že lani poleti pripravil strokovne podlage za razglasitev Prešernove hiše, lipe v Vrbi in cerkve sv. Marka za kulturni spomenik državnega pomena. Strokovnjaki so dodatno ocenili, da je treba zaščititi zelo široko krajinsko območje okoli vasi, kar so potrdili tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, s tem pa so vse prej kot zadovoljni na Občini Žirovnica. »Ne moremo se strinjati s širšim vplivnim območjem, ki sega od Vrbe in vse do Studenčic,« pravi župan Leopold Pogačar in opozarja, da je zavod občini predlagal, naj hišo, lipo in širše območje Vrbe razglasi za spomenik lokalnega pomena. »Tudi s tem se ne strinjamo, saj je to povezano z dodatnimi stroški, delom in obveznostmi. Želimo, da država izpolni dano obljubo in hišo, ki je v njeni lasti, razglasi za spomenik državnega pomena brez 'vmesne faze', seveda pa je občina pripravljena sodelovati pri teh postopkih.«

Ministrstvo za kulturo je januarja zavod znova pozvalo, naj se uskladi z občino glede obsega vplivnega območja, da bi lahko čim prej pripravili akt o razglasitvi, ki kot osnutek na ministrstvu čaka že več mesecev, a odgovora do začetka februarja še niso dobili: »Za vso usklajevalno proceduro z drugimi pristojnimi ministrstvi bo ministrstvo za kulturo, ko bo prejelo usklajen predlog strokovnih služb, potrebovalo dvajset delovnih dni, da pridobi vsa dodatna mnenja in soglasja.«

Na kranjskem zavodu so pojasnili, da so v preteklih letih v skladu z vsakokratnimi predpisi pripravili že več gradiv za razglašanje enot kulturne dediščine v Vrbi: »Zadnje gradivo, pripravljeno lani poleti, je še v fazi usklajevanja z ministrstvom za kulturo. Po uskladitvi bo s predlogom seznanjena tudi širša javnost, saj je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine treba izvesti javno obravnavo predloga.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 12. december 2006 / 06:00

Izvozniki bodo sami pripravljali spričevala

Ljubljana - V nedeljo, 17. decembra, bo začel veljati pravilnik o postopku izdaje veterinarskih spričeval za izvoz. Pravilnik ureja pripravo izvoznih veterinarskih sprič...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.