Z leti napreduje

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 22. april 2024 / 16:33

Nedavno smo zaznamovali svetovni dan Parkinsonove bolezni, za katero se v Sloveniji zdravi skoraj enajst tisoč ljudi. Gre za eno najhitreje rastočih nevroloških stanj, ki močno vpliva na življenje bolnika in njegovih bližnjih.

Glavni klinični znaki Parkinsonove bolezni so po besedah nevrologinje izr. prof. dr. Maje Trošt, vodje Centra za ekstrapiramidne bolezni na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, največkrat motorični. »Upočasnjeno gibanje, okornost, motnje ravnotežja in tresenje, ki pa se ne pojavlja pri vseh bolnikih. Parkinsonova bolezen se včasih začne z nemotoričnimi težavami, kot so motnje koncentracije ali razpoloženja, lahko se pojavi depresija ali tesnoba,« je pojasnila. Parkinsonova bolezen z leti počasi napreduje. Da je zgodno odkritje ključno za dobro obvladovanje bolezni, je prepričan tudi nevrolog doc. dr. Dejan Georgiev, vodja tima za globoko možgansko stimulacijo in vodja službe za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike. »Parkinsonovo bolezen je pomembno čim prej diagnosticirati in ustrezno zdraviti, saj se z zdravljenjem bistveno izboljša kvaliteta življenja bolnikov,« je poudaril.

Skupinska terapija

Kot je bilo poudarjeno na novinarski konferenci Društva Trepetlika, pa je celostna rehabilitacija pacientov s Parkinsonovo boleznijo sistemsko še vedno neurejena. Kot je opozorila dr. Trošt, trenutno bolnikom s Parkinsonovo boleznijo ni na voljo noben specializiran program rehabilitacije razen zelo omejene rehabilitacijske dejavnosti v bolnišnicah.

Kljub temu pa je društvo nedavno razveselila objava javnega razpisa za izbiro organizatorjev skupinske obnovitvene rehabilitacije za to leto, kjer so uvrščeni med upravičence do skupinske rehabilitacije. »Po dolgih letih prepričevanj nam je uspelo, da je novela Zakona o zdravstvenem varstvu prvič med upravičence do skupinskega zdravstvenega programa za izboljševanje, ohranjevanje ali preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja uvrstila tudi osebe s Parkinsonovo boleznijo,« je povedala Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika.

Zadovoljstvo nad dejstvom, da bodo nekateri bolniki deležni skupinske terapije, je izrazila tudi dr. Trošt, vseeno pa je poudarila, da bi morala biti celostna rehabilitacija na voljo vsem bolnikom v Sloveniji, od prvih znakov bolezni naprej.