Tudi družinski zdravniki v Sloveniji imamo dovolj

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 21. april 2024 / 20:41

Javno pismo družinskih zdravnikov v Sloveniji

Družinski zdravniki predstav­ljamo največjo skupino specialistov v Sloveniji in v vsaki ambulanti obravnavamo dnevno približno 50 bolnikov. Večino oskrbimo dokončno, in to za najmanjši možen strošek. Naše delo zajema vse od preventive do vodenja kroničnih bolnikov in nujne medicinske pomoči – delo, ki si ga družinski zdravniki v mnogih drugih državah Evropske unije (EU) sploh ne predstavljajo. A ob vseh teh zadolžitvah za­služimo le svojo osnovno plačo, zviša se nam le na račun dežuranja.

Situacija v Sloveniji je takšna, da nas je v družinski medicini velika večina zdravnic, mater in žena, zato je odsotnosti več kot v drugih specialnostih. Zaradi prekomernih obremenitev smo pred nekaj leti v pogajanjih z vlado dosegli dogovor, da se bo število opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika postopno zmanjševalo, saj preveliko število opredeljenih bolnikov zdravniku onemogoča kakovostno delo. Nujno je treba razširiti mrežo in privabiti nove zdravnike v družinsko medicino, saj nas je kronično premalo.

Upali smo, da nam bo postopno manjšanje števila opredeljenih bolnikov omogočilo strokovno delo, bolnikom pa ustrezno obravnavo in primerno zdravljenje. Žal pa podatki kažejo, da se je povprečna obremenjenost zdravnikov v ambulantah družinske medicine le minimalno zmanjšala. Zato nas zelo skrbijo pozivi, da je treba število opredeljenih bolnikov na enega zdravnika še povišati, namesto da bi se od vlade zahtevalo, da uredi pogoje dela, poveča število zdravnikov v družinski medicini in s tem poveča dostopnost do družinskega zdravnika. Vlada bi morala z ustreznimi ukrepi naslavljati vsebino in bistvo zdravnikovega dela ter zdravnika razbremeniti administrativnih opravil, a žal z odloki in ukrepi išče le bližnjice in matematične poti, ki delo samo še bolj zapletajo. Zdravniki in bolniki bi morali biti vključeni v sistem reševanja, zato na upravljanje z odloki ne pristajamo, niti v imenu zdravnikov niti bolnikov.

Reševanje obravnave bolnikov brez izbranega zdravnika v ambulantah za neopredeljene je postavilo ceno dela zdravnika družinske medicine in nakazalo smer reševanja problema, mogoče tudi s statusom deficitarnosti poklica. Že desetletje opozarjamo, da bo število zdravnikov v družinski medicini v naslednjih nekaj letih hitro upadlo, saj se bo upokojila skoraj četrtina zdravnikov v splošnih ambulantah.

Že zdaj ne zmoremo bolnikov ustrezno obravnavati, ker imamo premalo časa. Če se bo čas, predviden za enega pacienta, še bolj zmanjšal, bomo zdravniki družinske medicine kmalu lahko pisali le še recepte. Žal se taki situaciji bližamo s hitrimi koraki. Uveljavitev delovnega časa po evropski direktivi, to je 40 ur in 8 nadur na teden, je na primarnem nivoju že pokazala, da v manjših zdravstvenih domovih ni več mogoče izpeljati ambulantnega dela, ampak le še nujno medicinsko pomoč. V večjih za silo delo še izpeljemo, a na račun dejstva, da v ambulantah dnevno nadomeščamo odsotne kolege. Te situacije ne more popraviti zaposlovanje administratorjev in tudi ne medicinskih sester, saj je tudi njih na trgu premalo.

Na koncu je vedno zdravnik tisti, ki obravnavo zaključi in nosi tudi vso odgovornost. Bolniki hodijo k zdravniku, zato na primarju ne bomo rešili situacije s povečevanjem števila sodelavcev v timu, ampak z večjim številom zdravnikov.

Družinska medicina žal doživlja erozijo in posledice se bodo v naslednjih letih pokazale z vso močjo. Teža zdravljenja se bo spet prenašala na sekundarni nivo, ne bo preventive in nadaljnjega vodenja bolnikov, povečala se bo obolevnost in s tem umrljivost med državljani, s tem pa tudi kvaliteta življenja. In ker nam je mar, imamo dovolj sprenevedanja in ignorance, ki ju kaže vlada do nas, zdravnikov, in vas, državljanov. Zato pozivamo državljane Slovenije, da se zavzamejo za dostopno, varno in strokovno zdravstvo. Zdravniki sami očitno nismo dovolj pomemben člen te družbe, da bi nas politika slišala.

Zdravniki družinske medicine smo bili v času stavke skoraj enako dostopni kakor običajno, iz preprostega razloga, da skoraj vse, kar delamo, sodi v minimum delovnega procesa. Smo tako rekoč prva bojna linija, tisti, s katerimi se bolniki srečajo najprej. Ne smemo dovoliti, da neprimeren odnos vlade do nas in bolnikov pripelje vse v situacijo, ko državljani ne bodo več mogli do nas. Ne zato, ker mi ne bi hoteli, ampak zato, ker nas ne bo!

Pismo je podpisalo
336 zdravnikov
(njihova imena hranimo v uredništvu).