Dr. Mitja Ferenc, škofa Andrej Saje in Stanislav Zore ter avtor razstave dr. Jože Dežman ob čevlju, najdenem v jami / Foto: Jože Košnjek

Za pravico do groba in spomina

»Povojno morijo junija leta 1945 v jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu lahko primerjamo s sovjetskim zločinom nad poljskimi častniki in intelektualci v Katinskem gozdu pri Smolensku,« pravi dr. Jože Dežman.

Zavod svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je pravi kraj za take razstave. Bil je največje slovensko taborišče. Iz te mogočne stavbe so Nemci in Italijani pošiljali v izgnanstvo in v taborišča zavedne Slovence, od katerih se mnogi niso vrnili. Po vojni pa je nova jugoslovanska oblast v Šentvidu zapirala svoje nasprotnike in jih pošiljala na prestajanje zapornih kazni in v smrt.

V Platonovi dvorani Zavoda svetega Stanislava v Ljubljani so v sredo odprli razstavo Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin. Skupaj s sodelavci jo je pripravil zgodovinar in predsednik Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V začetku junija leta 1945 so namreč pobili in vanjo zmetali skoraj 3500 zajetih slovenskih domobrancev. Nad 1750 – točno število umorjenih, vsi so bili moški, je težko ugotoviti – jih je bilo starejših od 24 let. Nad 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, nad 800 pa jih je bilo mlajših od 20 let. Nihče od pokojnih pa ni bil mlajši od 14 let. Grobišče z največ slovenskimi žrtvami – Pod Krenom so umirali predvsem pripadniki drugih jugoslovanskih narodov – je bilo dolgo strogo varovana skrivnost. Jamo so minirali že med pobijanjem, pa tudi kasneje, ko so razstrelili celoten strop jame. Zgodovinar in član komisije za reševanje prikritih grobišč dr. Mitja Ferenc je zato že leta 2006 dejal, da je bila spravna slovesnost iz leta 1990 na napačnem mestu: morala bi biti pod Macesnovo gorico, kjer so umirali izključno Slovenci, in ne Pod Krenom. Zaradi grozovitosti in množičnosti ubijanja po mnenju dr. Jožeta Dežmana Macesnovo gorico lahko primerjamo s Katinskim gozdom blizu Smolenska na Poljskem, kjer so Rusi leta 1940 pobili od 14 do 27 tisoč poljskih častnikov, intelektualcev in podjetnikov ter zločina obtožili Nemce. Kasneje je prišla resnica na dan.

Raziskave jame so se začele kmalu po letu 1990. Raziskovalcem – arheologom, antropologom, analitikom najdenih predmetov, speleologom in zgodovinarjem ter drugim sodelujočih – so pomagala tudi pričevanja redkih rešenih, med katerimi je bil tudi oče politika Janeza Janše. Da so prišli do ostankov pobitih, so morali odstraniti okoli 3000 kubičnih metrov razstreljene zemljine. V odkrivanju jame, ki je bilo še posebej intenzivno med letoma 2019 in 2022, so našli okrog 10.000 različnih predmetov, ki so večinoma pripadali žrtvam, nekaj pa tudi storilcem. Kljub strogemu nadzoru na poti na morišče je mnogim uspelo ohraniti nekatere osebne predmete: zagotovo v upanju, da bodo preživeli.

O pomenu razstave, ki bo odprta do 10. maja, in spominu na umrle v kočevski jami je dr. Jože Dežman dejal, da imajo tako kot vsak tudi oni pravico do groba in spomina. To pa ni odvisno od mrtvih, ampak od nas, živih. Mrtvi imajo čas in nas čakajo, je dajal. Razstavo je odprl novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje. Izrazil je upanje, da bodo umorjeni v jami pod Macesnovo gorico našli zadnji mir na ljubljanskih Žalah. To je naša dolžnost do mrtvih, ne glede na to, kateri strani so padli.

Slovesnosti in odprtja razstave sta se udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in poslanec ter predsednik SDS Janez Janša. Njegov oče je ušel smrti v tej jami.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Lukovica / četrtek, 19. julij 2007 / 07:00

Znani so nagrajenci Občine Lukovica

Lukovica - Občinski svetniki so na svoji julijski seji sprrejeli sklep, da bodo 4. septembra, ko v občini Lukovica praznujejo občinski praznik, priznanja za dosežke in delo v obč...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 5. januar 2017 / 13:00

Ledena glasba svetov

Novoletna drsalna revija, ki so jo v Ledeni dvorani na Zlatem polju pripravili člani kranjskega Drsalnega kluba, je z drsalnimi točkami v sproščenem duhu predstavila mnoge države in kulture celotnega...

Razvedrilo / četrtek, 5. januar 2017 / 12:59

Koncert v spomin na Jožeta Antoniča

Festivalna dvorana na Bledu bo v nedeljo, 8. januarja 2017, ob 16. uri gostila koncert v spomin na Jožeta Antoniča. Koncert ima dobrodelno noto, njegov pobudnik pa je Alpski kvintet. Kot gosta bosta n...

Zanimivosti / četrtek, 5. januar 2017 / 12:57

Mačkov pohod letos z rekordno udeležbo

Planinsko društvo Komenda, sekcija Škrjančki, je na novega leta dan po naporni silvestrski noči organiziralo tradicionalni Mačkov pohod pri minus osmih stopinjah iz Jurčkove Dobrave na Šenturško goro....

Slovenija / četrtek, 5. januar 2017 / 12:56

Manj katoliških krstov in porok

Število otrok v katoliških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečalo za skoraj trideset odstotkov.

Razvedrilo / četrtek, 5. januar 2017 / 12:55

Navdušili so ga 'letečmani'

V lanskem decembru je sedemdeseti rojstni dan praznoval Ivan Demšar, upokojeni prometni inšpektor za Gorenjsko pri Slovenski policiji.