Tihotapljenje migrantov raste v neslutene razsežnosti
Tihotapljenje migrantov je v zadnjih letih doseglo neslutene razsežnosti, ki organiziranim kriminalnim skupinam prinašajo ogromne nelegalne prihodke.
Gorenjski policisti so v letošnjih prvih dveh mesecih zabeležili 32 nezakonitih prehodov državne meje, v enakem lanskem obdobju pa 10.
Kranj – Tihotapljenje migrantov postaja vse večji problem ne samo v Sloveniji, ampak v celotni regiji Zahodnega Balkana. Samo v Sloveniji so policisti letos obravnavali že več kot 7850 državljanov tretjih držav, ki so nezakonito prečkali mejo. Z njimi se vse pogosteje srečujejo tudi gorenjski policisti, ki so v prvih dveh mesecih letošnjega leta zabeležili 32 nezakonitih prehodov državne meje, trikrat toliko kot v enakem lanskem obdobju. Kako se ustrezno soočiti s tem problemom, ki vpliva na varnost v regiji in posledično tudi v Evropski uniji, so pred kratkim na Brdu pri Kranju razpravljali na konferenci procesa Brdo, ki jo je gostil notranji minister Boštjan Poklukar.
Tihotapljenje migrantov je izrazito čezmejna kriminalna dejavnost, zato je uspešno spopadanje s tem izzivom na Zahodnem Balkanu možno le s sodelovanjem in medsebojnim zaupanjem vseh akterjev v regiji, je poudaril minister Poklukar. »V zadnjih nekaj letih je tihotapljenje migrantov in z njim povezane oblike kriminala doseglo neslutene razsežnosti, ki organiziranim kriminalnim skupinam prinašajo ogromne nelegalne prihodke,« je dejal minister.
»Osredotočiti se je treba na glavne organizatorje tihotapljenja in hkrati izvajati finančne preiskave za izsleditev in zaseg njihovega nezakonito pridobljenega premoženja. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi uporabi digitalnih tehnologij, družbenih medijev in šifriranih komunikacij, ki postajajo sestavni del dejavnosti tihotapljenja nezakonitih migrantov,« je dodal Poklukar in poudaril uspešno delo operativne delovne skupine Zebra v boju proti tihotapljenju migrantov: »Cilj te mednarodne operativne delovne skupine je razbiti organizirane kriminalne združbe, ki delujejo v več državah. Skupino vodi Hrvaška, pri tem pa ji pomaga Slovenija. Država partnerica je Bosna in Hercegovina, pridružila pa se je tudi Nemčija, kmalu naj bi se še Romunija. Dodana vrednost dela operativne delovne skupine je, da se pri tem zbirajo številni kriminalistično-obveščevalni podatki, ki imajo vrednost ne le za člane operativne skupine, ampak tudi za države članice, za naše policije in Europol.«
Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije so se na Brdu pri Kranju zavzeli tudi za čimprejšnjo vzpostavitev trilateralnih mešanih policijskih patrulj kot alternative nadzoru na notranjih schengenskih mejah. Vzpostavili naj bi jih do junija.