Lepo je biti na čelu orkestra
»Ni praznika brez godbe, godba igra na vseh večjih praznovanjih, tudi na žalostnih dogodkih. Kogar ob udarcih velikega in malega bobna in fanfar ne zmrazi, ne more biti godbenik.« To se besede Dejana Rihtariča, dirigenta Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora.
»Lepo je biti na čelu orkestra. Preveva me občutek ponosa, hkrati pa je velika odgovornost voditi orkester s tako dolgo tradicijo,« je povedal Dejan Rihtarič, dirigent Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora, ki letos praznuje 150-letnico delovanja. Mladi glasbenik in profesor je vodenje orkestra prevzel pred desetimi leti. Kot je dejal, je pred godbenike stopil z zanosom in se hitro lotil dela. Med prvimi nalogami, ki si jih je zadal, je bila posodobitev knjižic s koračnicami, polkami in valčki. Poleg tega so na njegovo pobudo dejavnost popestrili s korakanjem in šov programom. Začeli so sodelovati z domačimi glasbeniki, že na prvem novoletnem koncertu, ki mu je dirigiral, je bila gostja Monika Bohinec, v naslednjih letih pa so povabili še druge pevce, tudi popularne glasbe. Med zelo pomembnimi nalogami pa je, kot je poudaril, tudi skrb za delo z mladimi. Pri tem vidi pomembno vlogo glasbenih šol, pa tudi staršev, da spodbujajo otroke h glasbenemu izobraževanju in vključitvi v orkester.
V jeseniškem pihalnem orkestru sicer igra 60 glasbenikov, starih od 13 let do 80 let. »Vedno rad prisluhnem starejšim članom, polni so anekdot, zgodb, učim se od njih,« je dejal dirigent, ki svojo vlogo vidi tudi v tem, da godbenikom predstavi glasbo, ki je aktualna. »Razvoj pihalnih orkestrov je šel v zadnjem obdobju strmo navzgor, skladatelji pišejo veliko del za pihalne orkestre,« je poudaril, in temu napredku skušajo slediti tudi na Jesenicah.
Dejan Rihtarič je sicer z glasbo povezan že od otroštva. Ko je imel sedem let, so ga vpisali v glasbeno šolo, začel je s harmoniko, zatem pa nadaljeval s klavirjem. Ker ga je glasba pritegnila, se je odločil za Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor, kjer se je učil fagot, po maturi pa nadaljeval študij fagota na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Diplomiral je leta 2011, zatem pa vpisal še glasbeno pedagogiko. Zdaj poučuje na kar treh šolah: Glasbeni šoli Radovljica, Glasbeni šoli Kranj ter Konservatorju za glasbo in balet v Ljubljani.
»Opravljam enega lepših poklicev. V glasbenem šolstvu imamo srečo, da delamo individualno z učenci, spletejo se lepi odnosi, spremljaš jih od otroških let in ni lepšega kot gledati nekoga, ki se razvija na tej poti,« je dejal.
Štajerec na Gorenjskem
Dejan Rihtarič izvira iz Štajerske, a že vrsto let živi na Gorenjskem, v Radovljici, z ženo in dvema otrokoma. A kot je dejal v smehu: »Gorenjec ne bom nikoli! Ostajam tudi pri štajerščini!«
Kot je povedal, je Gorenjsko vzljubil že v otroških letih. »Nekje je moralo biti zapisano, da me je pot pripeljala sem. Starši so bili aktivni, hodili smo na smučanje, v hribe, velikokrat smo bili tudi na Gorenjskem in mi je bilo zelo všeč.« Ženo je spoznal prek glasbe, saj izvira iz znane glasbene družine Breznik iz Slovenj Gradca.
Kot je dejal, večino prostega časa nameni družini, rad kolesari in smuča, po zaslugi staršev je vzljubil hribe. Rad gre tudi na kak koncert, a doma ima najraje – tišino ...