Zgodovina za prihodnost

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 27. marec 2024 / 21:55

S slovesnim odprtjem in premierno uprizoritvijo črtice Prežihovega Voranca Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija se bo v sredo začel 54. Teden slovenske drame. Do 9. aprila se bo v tekmovalnem in spremljevalnem programu po izboru selektorice Alje Predan zvrstilo dvanajst predstav.

Kranj – Najprej torej k Tednu slovenske drame (TSD), ki se bo tudi letos začel 27. marca, na svetovni dan gledališča, in sicer kot veleva tradicija z gostujočim dogodkom, podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo letos prejme Željko Hrs, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo pa Draga Potočnjak, oba iz Slovenskega mladinskega gledališča. Podelili bodo tudi tri nagrade za dveletno obdobje, in sicer bosta igralski nagradi Duše Počkaj prejela Jernej Gašperin, Radovljičan, ki živi v Ljubljani in deluje v Mestnem gledališču ljubljanskem, in Saša Tabaković iz ansambla SNG Drama Ljubljana, gledališka režiserka Nina Šorak pa bo prejela nagrado Marka Slodnjaka.

Mladi zahtevajo prihodnost

Kot je zapisano v uvodu, si boste do 9. aprila v tekmovalnem in spremljevalnem festivalskem programu, ki ju je oblikovala selektorica Alja Predan, lahko ogledali dvanajst vrhunskih predstav, ki so nastajale na odrih številnih slovenskih gledališč, ena med njimi pa je bila po slovenski dramski predlogi ustvarjena v Celovcu. Selektorica festivala je v program uvrstila tudi tri predstave za mlade ter ekskluzivni preddogodek, ki so si ga gledalke in gledalci že lahko ogledali v začetku meseca na skupnem izletu Tedna slovenske drame v Residenztheatru v Münchnu.

Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča, osrednjega organizatorja TSD, je v uvodu novinarske konference dejal, da je slovensko gledališče v odlični formi, saj se z vrhunskimi predstavami v delu programa obeh največjih festivalov, TSD in Borštnikovega srečanja, celo prekrivata. Hkrati je vesel, da bosta v programu kar dve predstavi domačega gledališča, in sicer Deževen dan v Gurlitschu in Pesem ptic v drevesnih krošnjah.

Ob tem je selektorica Alja Predan poudarila, da je bil njen izbor predstav v javnosti objavljen že precej prej kot izbor Borštnikovega srečanja, v primerjavi s selekcijo pred 15 leti, ko je selektorsko delo za TSD opravljala prvič, pa se je ob takrat ogledanih 35 predstavah, nastalih na podlagi slovenskih besedil, letošnje število skoraj podvojilo, saj si je ogledala kar 66 predstav. »Gre torej za kvantitativni porast, ob tem pa je zanimivo tudi, da so bila takrat vse predstave podpisane z imenom in priimkom dramatika ali dramatičarke, danes pa je teh individualnih podpisov zgolj za četrtino, vsaj petdeset uprizoritev je plod kolektivnega avtorstva, različnih adaptacij in dramatizacij proznih del, ki niso le rezultat nekega izpisanega dramskega besedila,« pojasni selektorica in hkrati dodaja, da se uprizoritve na letošnjem festivalu večinoma tematsko neposredno ali posredno dotikajo druge svetovne vojne.

»Njihove izpovedna, estetska in idejna dimenzija pa neizpodbitno pričajo o izjemni zrelosti najmlajše in zgodnje srednje generacije avtoric in avtorjev ter režiserk in režiserjev, ki sta z velikim zamahom prevzeli vajeti tradicionalno izvrstnega slovenskega gledališča,« poudarja Alja Predan in dodaja: »Mladi nam dajejo zelo močne signale, da spoštujejo zgodovino in jo razumejo, a hkrati zahtevajo prihodnost.«

Obsežen dodatni program, namenjen tako strokovni kot širši javnosti, je predstavil pomočnik direktorja Prešernovega gledališča Rok Bozovičar. »Pripravili smo zares prekipevajoč in raznolik dodatni program s posebno pozornostjo na vključevanju mlajših ustvarjalcev in razvoju dramske ustvarjalnosti ter mednarodnega sodelovanja – letošnja izvedba je tako zaokroženo zasnovana, od vsebin za mlajša občinstva, delavniških izpopolnjevanj in strokovnih srečanj do koncertnega druženja.« Temeljiteje je predstavljen v programski knjižici in na spletni strani Tedna slovenske drame.

Boj za preživetje

Ob slovesnem odprtju Tedna slovenske drame bodo v sredo premierno uprizorili gledališko črtico Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. »Gre za izjemno kombinacijo Vorančevega besedila, ki je eno temeljnih del slovenske kulturne identitete, režiserja, ki vedno poglobljeno raziskuje mit in transcendentno, ter izvrstne avtorske in igralske ekipe,« je pred premiero napovedal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.

»Ko je Jure Novak predlagal režijo Vorančevega Boja na požiralniku, sem bil naslednji dan zjutraj prvi v Knjižnici Otona Župančiča, šel v lokal Vesolje, prebral črtico in ob 8.30 sporočil, da sem za,« je dejal režiser Jernej Lorenci in poudaril, da je takoj vzpostavil osebno vez z besedilom. »Voranc je slovenski Hemingway, je brezkompromisen in neusmiljen v pisavi. Dihurjevo družino stisne v kot, stiska jo narava, stiska jo družba, institucije, kapital – in ta primež je vse močnejši. Oni pa še kar vztrajajo, rezultati so katastrofalni, uničujoči.«

»Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je tako rekoč zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste 'spregledane', še ne do konca razkrite plasti. Spregovori nam o krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj,« je povedala dramaturginja uprizoritve Marinka Poštrak.