Svinja ali svinec?

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 10:14

Kl. in Gr. Sauofen (1830 m n. m. in 1895 m n. m.), Zingerle Kreuz (1950 m n. m.) – Slovenci imamo »hlevček«, Avstrijci pa »živino«. Ne razumete? Mi imamo v Bovcu Svinjak, Avstrijci pa Svinjo oz. Svinško planino/Saualpe. Pa ime res pomeni to, kar mislimo? Idealen hrib za krpljanje.

Prejšnji teden sem obljubila, da bomo na današnji turi obiskali t. i. Saualpe oz. Svinjo/Svinško planino, ki je sredogorski masiv v Labotniških Alpah. Razprostira se do Dravske doline in Velikovca, vzhodno od nje leži Labotska dolina, na drugi strani katere so Koralpe/Golica. Slovensko ime Svinška planina izvira iz svinca, ki so ga nekoč izkopavali na vsem pobočju planine. Kasnejše poimenovanje v nemščino je v ime vneslo »Sau«, kar pomeni Svinja, novejši prevod iz nemščine nazaj v slovenščino pa je pogorju dal ime Svinja planina. Izgubljeno s prevodom, bi rekla. Pod južnimi pobočji sta vasici Djekše in Kneža, kjer je tradicionalno del strnjenega slovenskega poselitvenega območja in še danes v precejšnji meri dvojezičen.

Če se na pot podajamo iz Kranja, predlagam, da v Avstrijo vstopimo čez Jezersko sedlo. Nato se vozimo skozi Žitaro vas, Velikovec, Waisenberg, Mostič, v kraju Svinec/Eberstein, kjer je čudovit grad, pa zavijemo desno v smeri proti Steinerhütte, kjer je tudi manjše, družinsko smučišče. Pred nami je čudovita krpljarska tura, zato kar vzemimo pot pod noge. Gremo po poti mimo vlečnice, kjer dosežemo gozdno pot, markirano s številko 341. Pot naredi dva izrazita okljuka, potem pa nekaj časa poteka izrazito proti jugu. Odpirajo se nam razgledi na Kamniško-Savinjske in na Julijske Alpe. Ko dosežemo manjšo travnato pobočje, pot zavije levo po travniku navzgor proti gozdu. Sledi krajši prečni vzpon skozi gozd, nato pa pridemo na odprto področje, kjer se nam na levi strani pokaže drugi vrh, ki ga bomo obiskali, Großer Sauofen. Če bo ta drugi, gremo najprej na prvega, to je na Kleiner Sauofen. Prečimo travnato pobočje, še vedno izrazito proti jugu, ko se nam v daljavi pokaže naš prvi cilj. Vrh Kleiner Sauofen označuje križ, ki gleda v smeri slovenske Koroške, saj se izrazito vidita Peca in Uršlja gora. Z vrha se obrnemo nazaj proti severu in zakorakamo po prostranem belem sneženem pobočju. Ena od lastnosti omenjenega grebena je, da vedno malce piha – no, bolj ali manj močno – in da so to pobočja, ki so lahko zelo hitro povsem spihana in brez snega. Kot privid na panorami prostrane beline se na levi strani pokaže skala, na vrhu katere je križ. Blizu smo. Zavijamo v levo in dosežemo glavni cilj današnjega dneva, Großer Sauofen, z njegovimi 1895 m nadmorske višine. Ob leseni ograji se v smeri vzhoda povzpnemo do sedla Speikkogel. Ob leseni ograji nadaljujemo še naprej proti severu, gremo mimo razpotja poti, kjer bomo kasneje sestopili. Naš zadnji cilj današnje ture je križ, ki ga vidimo desno od sebe, križ, ki je videti, kot bi bil skrit med skalami. Vrh se imenuje Zingerle Kreuz, 1950 m n. m. Od križa se vrnemo nazaj do razpotja poti, kjer zavijemo desno in se po markirani poti številka 342 vrnemo nazaj na izhodišče. Pot se sem in tja dokaj strmo spušča v dolino, njen dobršen del pa poteka skozi gozd. V zadnjem delu se priključi poti, po kateri smo začeli svoj današnji vzpon. Mimo zaledenelega potočka in mimo vlečnice se vrnemo do koče Steiner, kjer imajo odlično hrano. Dober tek in srečno pot domov!

Nadmorska višina: 1950 m
Višinska razlika: 570 m
Trajanje: 4–5 ur
Zahtevnost: 2 / 5