Pet žepnic letošnje Fabule

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 22:47

Festival Literature sveta – Fabula, ki v Ljubljani poteka že od začetka marca in se bo zaključil ta konec tedna, ob številnih dogodkih že po tradiciji prinaša tudi zbirko prevodnih del petih gostujočih avtorjev.

Ljubljana – Na letošnji, že 21. izvedbi festivala Literature sveta – Fabula, ki ga vsako leto pripravljajo v založbi Beletrina, tudi tokrat v koprodukciji s Cankarjevim domom, so se že od začetka meseca poleg literarnih večerov zvrstile tudi različne delavnice, razstave, gledališke in filmske uprizoritve. Letošnji festivalski slogan Kar nas oblikuje je pod drobnogled vzel tematiko človeške identitete in preučeval, kako ta oblikuje naše zaznave, izkušnje in interakcije v sodobnem, povezanem, a različnem svetu.

V tem okviru so tudi letos v goste na Fabulo povabili nekaj odmevnih literarnih imen, med katerimi so tudi avtorice in avtorji petih v slovenščino sveže prevedenih del. Gre za relevantno in aktualno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, v Sloveniji pa je največkrat še precej neznana.

Že na začetku festivala se je predstavil katalonski pesnik in pisatelj Pol Guasch. V prevodu Veronike Rot nam v branje ponuja roman Napalm v srcu, katerega glavni protagonist je mlad moški, ki živi v nedoločenem času, nedoločenem kraju in nedoločenih okoliščinah, pravzaprav ne poznamo niti njegovega imena. Ob branju se znajdemo v postapokaliptičnem svetu, v katerem se prepletata dve močni sili: boj za preživetje in kompleksna ljubezenska sla.

Objela me bo smrt je naslov drugega romana češke pisateljice Lucie Faulerove, za katerega je prejela nagrado Evropske unije za književnost. Poetično literarno delo – roman je prevedla Anja Simič – bralcem predstavi travmatično temo, ovito v nežen humor. Na vlaku, sama v kupeju, sedi mlada ženska z ranjenim telesom in dušo. Skozi okno spremlja pokrajino, razmišlja o svoji družini in obuja spomine na vesele trenutke, preživete s sestro, ki je naredila samomor. Zakaj? Nihče ne ve.

Roman Otroci srbske pesnice, režiserke in scenaristke Milene Marković lahko beremo tudi kot svojevrstno pesnitev ali dramsko besedilo. Gre za avtobiografsko pripoved v verzih, ki bralca skozi ritem in druga pesniška sredstva vodi na vzneseno popotovanje po preteklosti, zaznamovani z iskanjem sebe sredi mnogoštevilne, a odtujene družine in zgodovinskega kaosa. Skozi tako speljano pripoved se odpirajo ključna vprašanja o položaju klasične družine in statusu otrok v sodobnem svetu ter posebej na Balkanu. Roman je prevedel Muanis Sinanović.

Z one strani je naslov zbirke esejev ruske pesnice, pisateljice in novinarke judovskega rodu Marije Stepanove. Izbor esejev razkriva prepletanje osebnega in kolektivnega spomina, v središču njenih raziskovanj pa so teme izgube, identitete in potvarjanje resnice v času vojne. V svojih delih se odziva tudi na dela literarnih velikanov, kot so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva in Susan Sontag, s čimer prinaša svež pogled na dokumentiranje družbenih sprememb in ruševin. Zbirka esejev je kolektivni prevod (Urša Zabukovec, Aleš Učakar in Aljaž Glaser), avtoričin izbor esejev je nastal ekskluzivno za festival Fabula.

Peti roman ima naslov Meja in je delo na škotskem živeče bolgarske pisateljice Kapke Kassabove. Avtorica se v knjigi ne giblje le na meji med svetovi, celinami in političnimi sistemi, raziskuje tudi meje med resničnim in intuitivnim, med zavednim in nezavednim. Njeni vodiči so tisti, ki se od nekdaj gibljejo med temi svetovi: tihotapci, lovci na zaklade, gozdni čuvaji, prebivalci izginjajočih vasi, begunci. Zanima jo namreč, kaj imajo o meji povedati tisti, ki jo naseljujejo. Roman je prevedla Petra Meterc.

Knjige so izšle kot Beletrinine žepnice in so tako zgolj za desetaka dostopne širšemu bralstvu.