Volilna pravica vsem polnoletnim

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. marec 2024 / 10:16

Slovenija se je pred kratkim pridružila 14 državam Evropske unije, v katerih je volilna pravica pojmovana kot človekova pravica, ki je enako priznana vsem polnoletnim državljanom. Poslanci Državnega zbora RS so namreč 30. januarja brez glasu proti potrdili novelo Zakona o volitvah v državni zbor. Ta za osebe, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir postavljene pod skrbništvo, odpravlja omejitev tako aktivne kot pasivne volilne pravice. Gre za nekaj manj kot štiri tisoč oseb, ki jim je bila doslej volilna pravica odvzeta. Novela ustrezno opredeljuje tudi pravico do pomočnika osebi, ki bo na volišču potrebovala pomoč. Nova ureditev bo veljala že na letošnjih volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 9. junija.

Novelo zakona je v zakonodajni postopek vložila koalicija, spremembe in rezultata glasovanja pa so se zelo razveselili tudi v treh nevladnih organizacijah: Zvezi Sonček, Zavodu Risa in Društvu za kulturo inkluzije. Povezali so se v skupnem projektu, ki se imenuje Volilna pravica ni kaprica, Gibanje za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo. Kot so poudarili, je zakonodajna sprememba plod vseh njihovih naporov ter konstruktivnega sodelovanja med državnim svetom in državnim zborom ter vsemi poslankami in poslanci.

»Odločitev državnega zbora je izjemno pomembna za celotno državo, še zlasti pa seveda za ljudi, ki so do zdaj lahko volilno pravico izgubili zaradi svoje oviranosti oz. invalidnosti. Za Republiko Slovenijo sprejetje novele pomeni, da smo več kot 15 let po uzakonitvi Konvencije o pravicah ljudi z invalidnostmi dali figo iz žepa in kot država priznali enako človekovo in državljansko pravico vsem odraslim državljanom, državljankam. Sedaj se moramo deležniki, med katerimi so seveda najpomembnejši volivke in volivci z oviranostjo, še tesneje povezati in zagotoviti dostopne volilne procese, med drugim z razvojem kognitivno dostopnih gradiv in zagotovitvijo druge ustrezne podpore pri odločanju, glasovanju,« je po sprejetju novele Zakona o volitvah v državni zbor povedala Tatjana Knapp, direktorica Zavoda Risa. Da se je Slovenija s tem dejanjem na tem področju pridružila skupini naprednih držav Evropske unije, sta zadovoljstvo izrazila tudi Boštjan Kotnik, predsednik Društva za kulturo inkluzije, in Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček. Slednja je, kot pravi Suhadolnik, pred dvema letoma podala pobudo za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor.

Vsa tri omenjena društva v sredo, 20. marca, v Hiši Evropske unije v Ljubljani pripravljajo pogovor in okroglo mizo o morebitnih dilemah in izzivih, ki jih je prinesla ta sprememba. Posvetili se bodo pravnemu vidiku zagotavljanja enake volilne pravice vsem odraslim državljankam in državljanom ter strategijam zagotavljanja dostopnosti volitev ljudem z oviranostmi. Prikazali bodo tudi primere dobrih praks iz drugih držav. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki različnih strok in institucij ter osebe z izkušnjo oviranosti.