Smučišče neupravičeno zaprto

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 18. marec 2024 / 22:06

Kranjsko okrajno sodišče je ugodilo zahtevam RTC Krvavec za sodno varstvo. Ugotovilo je, da je zdravstvena inšpektorica v času epidemije covida-19 smučišče neupravičeno zaprla.

Krvavec – Rekreacijsko-turistični center Krvavec in njegov direktor Janez Janša sta dosegla sodno zmago glede neupravičenega zaprtja žičnic v času epidemije covida-19, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Sodišče je namreč ugodilo zahtevam za sodno varstvo in ustavilo prekrškovne postopke, ki jih je inšpekcija konec leta 2020 uvedla proti Janši in smučišču.

Krvavško smučišče je 24., 25. in 26. decembra 2020 kljub vladni prepovedi obratovanja žičnic obratovalo. Zdravstveni inšpektorat je RTC Krvavec in direktorja Janeza Janšo spoznal za odgovorna storitve treh prekrškov. Družbi je za prekrška 24. in 25. decembra izrekel globo v višini 4000 evrov, 26. decembra, ko so žičnice kljub izdani odločbi o prepovedi še vedno obratovale, pa 8000 evrov ter nato izrekel enotno globo v višini 16.000 evrov. Direktorju kot odgovorni osebi pa je inšpektorat izrekel globo v znesku 1600 evrov.

Kot navaja STA, sta RTC Krvavec in Janša plačilne naloge izpodbijala na sodišču s trditvami, da ukrep prepovedi obratovanja žičnic ni bil zakonito predpisan, saj da izvajanje žičniških dejavnosti prevozov ne predstavlja prometa z blagom in izdelki, da se plačilni nalogi nedopustno opirajo na odlok vlade, da je obratovanje žičnic potekalo v naravi, na odprtem, z upoštevanjem navodil stroke in z veliko manjšo možnostjo okužb kot v zaprtih prostorih ter da za prepoved obratovanja in sankcioniranje ni podlage v veljavnem ustavnem redu.

Okrajno sodišče v Kranju je v lanskem letu v različnih sodbah zahtevam za sodno varstvo ugodilo in postopke o prekršku ustavilo. Ugotovilo je, da ob upoštevanju načela zakonitosti, katerega smisel je v tem, da storilec vnaprej ve, kaj je prepovedano in kaznivo, odlok, ki ga je sprejela vlada, ni pravni vir, s katerim se lahko določi prekršek. Po mnenju sodišča izvajanje dejavnosti žičniških prevozov oziroma javnega prevoza potnikov ne pomeni prometa z blagom in izdelki, temveč gre za prodajo storitev. V obratovanju žičniških naprav tako ni mogoče prepoznati kršitve zakona o nalezljivih boleznih, zato tudi inšpektorica ni imela ustrezne podlage za izdajo odločbe, s katero je prepovedala obratovanje žičniških naprav. Pri izdaji plačilnega naloga je prišlo do kršitve materialne določbe predpisa, ki določa prekršek, je še navedlo sodišče.