Sedem delavcev v izmeni

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 17. marec 2024 / 10:04

V torek smo v središču Kranja doživeli preboj bohinjskega predora. Simbolni, saj je od resničnega preboja železniškega predora, ki poteka med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom, minilo že sto dvajset let. V Galeriji Mestne hiše so ob obletnici odprli razstavo o gradnji predora in glavnem inženirju Maksu Klodiču.

Kranj – Odprtje razstave Gorenjskega muzeja z naslovom Inženir Maks Klodič – ustvarjalec novih poti minuli torek v Galeriji Mestne hiše je bilo nekoliko drugačno kot običajno. Minilo je namreč 120 let od preboja bohinjskega predora, enega največjih infrastrukturnih projektov v takratni Avstro-Ogrski, na razstavo o graditeljih in gradnji predora pa je s simbolno slovesnostjo prve obiskovalce povedla igralska ekipa Društva SNG Kranj.

O inženirju Klodiču

Najprej smo si na panojih ogledali razstavo o življenju in delu inženirja Maksa Klodiča, ki izhaja iz vasi Klodiči v Beneški Sloveniji. Izvedeli smo, da se je šolal na reški pomorski akademiji, na goriški realki in na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer si je pridobil naziv inženir in bil tudi soavtor načrtov za cesto in žično železnico ter zobato železnico na Triglav. Med drugim je bil nameščen tudi na gradbišče bohinjskega predora, ki je bilo v začetku 20. stoletja gradbišče evropskega pomena. Tu je bil gradbeni nadzornik in geodet. Inženir Klodič je strokovno dokumentiral napredovanje del v predoru, ki jih je poljubno in v žlahtnem jeziku predstavil širši javnosti.

Z inženirjevimi besedami je povezovalec programa obiskovalce po slovesnih fanfarah in nekaj nagovorih tako Klodiča kot gradbenika Giacoma Ceconija povabil »v predor«: »Dragi gostje, pojte z nami v rov, ampak vam pa takoj svetujem, obuj si dobre škornje, pa posebno obleko obleci, staro zelo obnošeno, s katero ne moreš več med ljudi. Čim grša je, tem boljša za naš okus, prav gotovo. Ako pa hočeš biti lep, ti bo pa slaba predla, ker ne vem, kako boš izgledal, ko se vrneš in kako spraviš s sebe apno in ilovco, ki bosta nakapana na obleki.«

Gradnja predora

Med slovesnostjo so namreč »delavci iz predora« preuredili razstavne panoje in na ogled postavili muzejsko zgodbo o gradnji predora. Kot je povedala njena avtorica Marjana Žibert, so prvo razstavo o tem pripravili že pred dvajsetimi leti v Bohinjski Bistrici, kasneje se je ob sodelovanju Ervina Sorča, nedvomno največjega poznavalca izgradnje predora, projekt razširil s predstavitvijo inženirja Klodiča in gradnje predora na avtovlaku, ki je vozil med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom, pred leti pa so pripravili tudi potujočo razstavo, ki so jo lahko predstavili na več lokacijah. »Z njo smo gostovali v inženirjevi rojstni vasi Klodiči, v Špetru, Trstu, Gorici, tokrat pa je del te razstave na ogled v Kranju. Ves ta čas pri projektu sodelujemo z oblikovalcem Dušanom Grobovškom, ki je poskrbel tudi za tokratno podobo in 'preboj v predoru',« je povedala Marjana Žibert in dodala, da so v februarju od potomcev Maksa Klodiča, odprtja razstave sta se tokrat udeležila vnukinja Neda Klodič Jež in prapravnuk Peter Klodič, v Gorenjski muzej prejeli tudi inženirjevo bogato fotografsko zapuščino o gradnji bohinjskega predora.

»Mislim, da je dedova slikovna dediščina na temo bohinjskega predora s tem, da smo jo podarili Gorenjskemu muzeju, prišla v prave roke. Verjamem, da bodo lepo poskrbeli zanjo in jo tako kot danes tudi ob različnih priložnostih predstavljali,« je povedala Neda Klodič Jež, zadovoljna tudi s tokratnim spominskim dogodkom. »Nastopajoči je bil zelo podoben dedu, ki je bil v času gradnje predora v Bohinju prav tako mlad, star rosnih 27 let. Le precej višji je.« Devetdesetletna gospa je povedala, da ima dedka v zelo lepem spominu, da je bil pravi strokovnjak, a tudi zelo zabaven in se je z otroki znal pošaliti.

Donacijo je za izjemno označila tudi direktorica muzeja Marjana Žibert: »Gre za bogato fotografsko gradivo. Originalne fotografije iz časa gradnje bohinjskega predora so velika pridobitev za muzej, saj gre tudi za pomembno zgodovinsko dediščino Gorenjske. Gradivo bomo v prihodnje lahko predstavljali na različne načine.«

Na razstavi spoznamo številne zanimive podrobnosti o gradnji 6336 metrov dolgega predora, saj je bila njegova gradnja izredno zahtevna. Zgraditi so morali veliko predorov, mostov, nasipov in usekov. Gradbeniki se niso ne prej in ne kasneje spopadali s tako velikimi težavami, kot so bile pri gradnji Bohinjske proge. Na ogled še ves marec.