Višja obdavčitev dopolnilnih dejavnosti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 6. marec 2024 / 13:52

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je lani imel petdeset tisoč evrov prometa, je od tega zneska plačal pet tisoč evrov davka ali dvainpolkrat več, kot bi ga za enak promet leto prej, ko še ni veljala sprememba zakona o dohodnini.

Kranj – V uredništvo smo prejeli pismo slovenske kmetice, v katerem opozarja na občutno zvišanje obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. »To je skrajno nedopustno in vodi v uničenje dopolnilnih dejavnosti,« je zapisala in dodala, da so kmetje obdavčeni že po katastrskem dohodku.

Nižji priznani stroški, višja davčna osnova

Kot je pojasnila Ana Demšar - Benedičič, specialistka za ekonomiko v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, se za vse, ki so na kmetiji kmečko zavarovani iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in opravljajo dopolnilno dejavnost, ne šteje, da so zaposleni v dopolnilni dejavnosti, zato zanje veljajo določbe predlani spremenjenega 59. člena zakona o dohodnini, po katerem davčni organ za ugotavljanje davčne osnove upošteva novo lestvico za normirane oziroma priznane odhodke. Po tej lestvici pri prihodkih iz dopolnilne dejavnosti do 12.500 evrov znašajo normirani odhodki 80 odstotkov prihodkov, pri prihodkih od 12.500 do 50.000 evrov znašajo 40 odstotkov prihodkov, pri prihodkih nad 50.000 evrov pa ni priznanih normiranih odhodkov. Kaj to konkretno pomeni? Če je torej nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji imel lani 50.000 evrov prometa, mu davčni organ pri obdavčitvi prizna glede na lestvico skupno 25.000 evrov normiranih odhodkov, davčna osnova znaša 25.000 evrov, ob 20-odstotni davčni stopnji pa mora zavezanec plačati 5000 evrov davka.

Primerjava obdavčitve v letih 2022 in 2023

Ana Demšar - Benedičič je za nosilca dopolnilne dejavnosti s 50.000 evri letnega prometa naredila tudi primerjavo, koliko davka bi plačal po starem (v letu 2022) in koliko po novem (v letu 2023), ko je davčni organ že začel uporabljati novo lestvico za normirane odhodke.

Iz tabele je razvidno, da je zavezanec pri doseženem prihodku 50.000 evrov plačal lani dvainpolkrat več davka kot leto prej. Pri obdavčitvi prihodkov nad 50.000 evrov se ni nič spremenilo, za prihodke nad to mejo davčni organ ne po starem (leta 2022 in prej) in ne po novem (od leta 2023 dalje) ne priznava normiranih odhodkov, znesek pa je bil tako prej, kot je tudi zdaj, obdavčen po 20-odstotni davčni stopnji.

Po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih

»V kmetijski svetovalni službi smo že večkrat predlagali, da bi pri obdavčitvi prihodkov, ki jih dosegajo nosilci dopolnilnih dejavnosti, ki so kmečko zavarovani, upoštevali lestvico, ki velja za zaposlene za več kot devet mesecev. V tem primeru bi jim pri prometu do 50.000 evrov priznali 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri prometu od 50.000 do 100.000 evrov 40 odstotkov, pri prometu nad 100.000 evrov pa nič,« je dejala Ana Demšar - Benedičič in opozorila na možnost kmetij, da se odločijo za ugotavljanje prihodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter tudi iz dopolnilnih dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Svojo odločitev za to morajo za naslednje davčno leto priglasiti finančni upravi najkasneje do konca oktobra. »Mogoče je to dobra rešitev za kmetije, ki imajo dobro razvite dopolnilne dejavnosti in manjše prihodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,« je dejala Ana Demšar - Benedičič in poudarila, da davčni organ pri tovrstni obdavčitvi prizna na nosilca skupne dejavnosti (osnovne in dopolnilne) 100.000 evrov prihodkov in 80 odstotkov priznanih odhodkov, v primeru, da je na kmetiji še en kmečki zavarovanec, pa 200.000 evrov prihodkov in 160.000 evrov priznanih odhodkov.