Policisti so na slovenskih cestah v letu 2023 obravnavali 19.780 prometnih nesreč oziroma šest odstotkov več kot v letu 2022. / Foto: Gorazd Kavčič

Neprilagojena hitrost glavni vzrok smrtnih prometnih nesreč

Policisti so na slovenskih cestah v letu 2023 obravnavali 19.780 prometnih nesreč oziroma šest odstotkov več kot v letu 2022, za pol odstotka se je povečalo število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo. To kažejo podatki Agencije za varnost prometa, ki je pred kratkim objavila uradne podatke o stanju prometne varnosti za leto 2023.

Število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2023 je drugo najnižje, odkar Agencija za varnost prometa beleži uradno statistiko prometnih nesreč.

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč tudi v letu 2023 ostaja nepravilen premik z vozilom.

Ljubljana – V letu 2023 je po podatkih Agencije za varnost prometa na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev cestnega prometa oziroma trije manj kot v letu 2022. Število umrlih v prometnih nesrečah v lanskem letu je drugo najnižje, odkar agencija beleži uradno statistiko prometnih nesreč. »Boljše stanje prometne varnosti v primerjavi z letom 2022 je predvsem posledica boljšega stanja v prvi polovici leta, ko se je v štirih mesecih (januar, marec, april, junij) število umrlih udeležencev zmanjšalo za 17 v primerjavi s predlanskim letom,« so pojasnili na agenciji.

Število hudo telesno poškodovanih udeležencev se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za štiri odstotke, bilo jih je 829, kar predstavlja drugo najnižje število v zadnjem petletnem obdobju, če izvzamemo obdobje epidemije. Pri lažje telesno poškodovanih pa beležijo zmanjšanje za en odstotek v primerjavi z letom 2022 – lažje telesno poškodovanih je bilo 6.391 oseb.

Manj umrlih med najranljivejšimi udeleženci

V letu 2023 agencija že drugo leto zapored beleži zmanjšanje števila umrlih voznikov enoslednih motornih vozil. Zmanjšanje je tudi pri voznikih e-skirojev, saj v letu 2023 ni bilo smrtnih žrtev, v letu 2022 pa sta umrli dve osebi. Zmanjšanje glede na leto 2022 je še pri pešcih in kolesarjih, povečanje pa pri voznikih osebnih avtomobilov in potnikih. V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 28 oziroma oziroma več kot v letu 2022. Povečanje števila umrlih beležijo še pri potnikih, saj jih je v lanskem letu umrlo osem več kot v letu 2022. Skupno število umrlih ranljivih udeležencev v cestnem prometu je v letu 2023 znašalo 32 oziroma 39 odstotkov vseh umrlih, glede na leto poprej se je znižalo za 15 odstotkov.

V zadnjem triletnem obdobju je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji. V letu 2023 se je hudo telesno poškodovalo 236 kolesarjev oziroma en odstotek manj kot v letu 2022. Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil je ostalo enako kot v letu 2022 – 198.

Povzročitelji prometnih nesreč

Največ prometnih nesreč so v letu 2023 povzročili najstarejši udeleženci (stari 65 let in več), in sicer 2.729. Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.700 povzročenih prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let (20 umrlih), za njimi je starostna skupina od 45 do 54 let (16 umrlih).

V obdobju zadnjih pet let so vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo udeleženca. V letu 2023 je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 46 udeležencev oziroma 57 odstotkov vseh umrlih.

Odgovorni za enaindvajset smrti

Lani so bili povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola (nad dovoljeno mejo) odgovorni za 1507 prometnih nesreč oziroma pet odstotkov manj kot v letu 2022. Enako zmanjšanje agencija beleži tudi pri številu prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, in sicer za pet odstotkov v primerjavi z letom poprej.

V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo 21 udeležencev oziroma 24 odstotkov več kot v letu 2022. Kot so pojasnili na agenciji, so vozniki, ki so imeli do največ 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, v letu 2023 povzročili 330 prometnih nesreč, od tega 128 s telesno poškodbo. V teh prometnih nesrečah je umrlo osem udeležencev, trideset je bilo hudo telesno poškodovanih, 128 pa lažje telesno poškodovanih.

Povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi pa so lani povzročili 92 prometnih nesreč, v katerih so umrli trije udeleženci, 24 je bilo hudo telesno poškodovanih, 20 pa je bilo lažje telesno poškodovanih.

Manj uporabe varnostnega pasu

Stopnja uporabe varnostnega pasu v letu 2023 je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov znašala 71 odstotkov oziroma enako kot v letu 2022. »Od 143 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov jih je 81 odstotkov uporabljalo varnosti pas,« so navedli na agenciji. Stopnja uporabe je bila najvišja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 93 odstotkov teh voznikov. Pri 17 umrlih potnikih je bila stopnja uporabe varnostnega pasu 59-odstotna – deset jih je pas uporabljalo, sedem pa ne.

Neprilagojena hitrost

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč tudi v letu 2023 ostaja nepravilen premik z vozilom. Zaradi tega vzroka je zabeleženih 5.247 prometnih nesreč oziroma 27 odstotkov vseh nesreč. Sledi neprilagojena hitrost (3.744 prometnih nesreč) ter nepravilna stran oz. smer vožnje (3.029 prometnih nesreč).

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom so neprilagojena hitrost – 28 prometnih nesreč s smrtnim izidom (32 umrlih udeležencev), nepravilna stran oz. smer vožnje – 20 prometnih nesreč s smrtnim izidom (22 umrlih udeležencev) in neupoštevanje pravil o prednosti – 12 prometnih nesreč s smrtnim izidom (13 umrlih udeležencev).

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 24. november 2022 / 17:26

Emilija - Romanja s kolesom, 5. del

Cilj drugega dne našega »kolopotovanja« je bila Republika San Marino, najmanjša in hkrati naj bi bila tudi najstarejša republika na svetu. Že od daleč smo lahko opazovali Titano, 650 metrov visok n...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 29. april 2011 / 07:00

Anketa: Po dobrotah juha in regrat

Med velikonočnimi prazniki so naše mize obložene z dobrotami, ki se jim je težko upreti. Sogovornike smo zato povprašali, ali v dneh po praznikih manj jejo, se več gibajo ...

Zanimivosti / petek, 29. april 2011 / 07:00

Upanje na tankih belih nitkah

V ponedeljek so v Žireh bučno odprli pete Slovenske klekljarske dneve. Program je napolnil šolsko telovadnico, danes je na vrsti literarni večer, v nedeljo klekljarsko tekmovanje.

Kronika / petek, 29. april 2011 / 07:00

Kriminal

Ukradli vrtno garnituro Škofja Loka - V sredo dopoldne so policiste obvestili, da so nepridipravi izpred gostinskega lokala v Škofji Loki odtujili vrt...

Bled / petek, 29. april 2011 / 07:00

Silverpoint odprl vrata Vile Bled

Bled - Zadnji petek pred prazniki je družba Silverpoint odprla vrata hotela Vila Bled domačinom: za malčke iz blejskega vrtca so pripravili tematski dopoldan, na katerem so jih v...

Prosti čas / petek, 29. april 2011 / 07:00

Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem

Glasbena oddaja, ki si jo lahko ogledate na prvem programu Televizije Slovenija ob 13.15.