Prešeren se bere tudi na lahno

V Zvezi Sožitje so izdali zbirko knjig v lahkem branju o življenju in delu Franceta Prešerna. Predstavljenih in razloženih je tudi pet njegovih pesmi.

Ljubljana – V prvi polovici februarja – pred slovenskim kulturnim praznikom ter ob in po njem – kultura in umetnost kot običajno nekoliko bolj stopita v ospredje. Na različne načine. Na primer z zbirko treh knjižic z naslovom Lahko branje – Pesmi Franceta Prešerna. Knjižice so konec lanskega leta izdali v Zvezi Sožitje – Zvezi društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, dodatno pa njihov pomen poudarili v teh dneh.

Zbirka knjig bralcu omogoča preprost in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegov izjemno literarno dediščino. Knjige so zasnovane tako, da so primerne za različne bralne stopnje, kar pomeni, da lahko v njih uživajo vsi, ne glede na stopnjo duševnega razvoja, starost in kognitivne sposobnosti. »France Prešeren je zelo pomemben slovenski pesnik. Ko je živel, ni bil tako pomemben. Postal je slaven šele po svoji smrti,« se v prvi knjižici začne seznanjanje s pesnikovim življenjem. S pomočjo lahkih stavkov in opisov spoznamo njegovo družino, šolanje, pisanje pesmi, iskanje službe in ljubezni, predstavljen je njegov prijatelj Matija Čop in z njim hotenja za razvoj slovenščine, sledita žalostna ljubezen in smrt prijatelja in nova ljubezen Ana Jelovšek, izid njegove edine pesniške zbirke Poezije ter bolezen in smrt. »Imel je hudo bolezen, ki se imenuje ciroza jeter,« v lahkem branju izvemo v zelo jasnem zapisu. In da je France verjetno zbolel zato, ker je popil preveč alkohola.

Še pet Prešernovih pesmi

V knjižici nato sledi še razlaga petih prepoznavnih pesmi Franceta Prešerna, in sicer O, Vrba, Povodni mož, Nezakonska mati, Apel in čevljar ter Slovo od mladosti. V lahkem branju je po razdelkih in tematskih sklopih obrazložena vsebina vsake pesmi, kar omogoča boljše razumevanje in interpretacijo pesniških sporočil. Posebej so poudarjene tudi tako imenovane težke besede oziroma besedne zveze.

V razlagi začetka pesmi o Vrbi se opis pesnikovega razmišljanja ob pisanju pesmi začne z besedami: »Vrba je moja domača vas. V Vrbi sem srečen in zelo jo imam rad. V Vrbi stoji hiša mojega očeta. Odšel sem iz domače vasi. Želel sem se naučiti novih stvari.«

Zbirko je uredila Živa Jakšić Ivačič, ki je z Niko Bedek in Nino Fricelj tudi soavtorica priredb. Pri preverjanju, kako je lahko branje Prešerna videti v praksi, je sodelovalo tudi enajst bralcev Dnevnega centra Zveze Sožitje. K zbirki so dodane ilustracije Žana Rodeta.

Kot je v uvodu zapisala urednica, je pomembno, da lahko vsi preberemo in razumemo, o čem je pisal največji slovenski pesnik, in pričujoča zbirka je velik korak v tej smeri. Knjižice so dostopne tako v klasični kot v spletni obliki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Znova tradicionalna besniška Voščenka

Besnica - Turistično društvo Besnica v sodelovanju s krajevno skupnostjo konec tedna pripravlja tradicionalno tridnevno prireditev Voščenka Besnica. V petek ob 20. uri se bo v ok...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Baltič ni več trener blejskih odbojkarjev

Iz vodstva moštva ACH Volley so danes sporočili, da so prekinili sodelovanje z dosedanjim glavnim trenerjem ekipe Dragutinom Baltičem.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Po gradu smo se otroci vozili s kolesi

Franc Kersnik z Brda pri Lukovici, najstarejši še živeči vnuk pisatelja Janka Kersnika in lastnik gradu Brdo, jutri praznuje svoj devetdeseti rojstni dan.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Ni se nam več treba boriti golih rok

Obrambni minister Karl Erjavec te dni v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu gosti kolege ministre evropskih držav.

Splošno / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Vprašanja in pobude

(Iz gradiva za sejo občinskega sveta)

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Tako na Kosovu kot na Koroškem

Zdi se, da si v tem težkem času za Srbe med Slovenci skoraj nihče ne postavlja vprašanja (vsaj na glas ne), ki je več kot na mestu: jim lahko ob izgubi Kosova pomagamo še drugače, kot da jim (s figo v...