Prešeren se bere tudi na lahno

V Zvezi Sožitje so izdali zbirko knjig v lahkem branju o življenju in delu Franceta Prešerna. Predstavljenih in razloženih je tudi pet njegovih pesmi.

Ljubljana – V prvi polovici februarja – pred slovenskim kulturnim praznikom ter ob in po njem – kultura in umetnost kot običajno nekoliko bolj stopita v ospredje. Na različne načine. Na primer z zbirko treh knjižic z naslovom Lahko branje – Pesmi Franceta Prešerna. Knjižice so konec lanskega leta izdali v Zvezi Sožitje – Zvezi društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, dodatno pa njihov pomen poudarili v teh dneh.

Zbirka knjig bralcu omogoča preprost in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegov izjemno literarno dediščino. Knjige so zasnovane tako, da so primerne za različne bralne stopnje, kar pomeni, da lahko v njih uživajo vsi, ne glede na stopnjo duševnega razvoja, starost in kognitivne sposobnosti. »France Prešeren je zelo pomemben slovenski pesnik. Ko je živel, ni bil tako pomemben. Postal je slaven šele po svoji smrti,« se v prvi knjižici začne seznanjanje s pesnikovim življenjem. S pomočjo lahkih stavkov in opisov spoznamo njegovo družino, šolanje, pisanje pesmi, iskanje službe in ljubezni, predstavljen je njegov prijatelj Matija Čop in z njim hotenja za razvoj slovenščine, sledita žalostna ljubezen in smrt prijatelja in nova ljubezen Ana Jelovšek, izid njegove edine pesniške zbirke Poezije ter bolezen in smrt. »Imel je hudo bolezen, ki se imenuje ciroza jeter,« v lahkem branju izvemo v zelo jasnem zapisu. In da je France verjetno zbolel zato, ker je popil preveč alkohola.

Še pet Prešernovih pesmi

V knjižici nato sledi še razlaga petih prepoznavnih pesmi Franceta Prešerna, in sicer O, Vrba, Povodni mož, Nezakonska mati, Apel in čevljar ter Slovo od mladosti. V lahkem branju je po razdelkih in tematskih sklopih obrazložena vsebina vsake pesmi, kar omogoča boljše razumevanje in interpretacijo pesniških sporočil. Posebej so poudarjene tudi tako imenovane težke besede oziroma besedne zveze.

V razlagi začetka pesmi o Vrbi se opis pesnikovega razmišljanja ob pisanju pesmi začne z besedami: »Vrba je moja domača vas. V Vrbi sem srečen in zelo jo imam rad. V Vrbi stoji hiša mojega očeta. Odšel sem iz domače vasi. Želel sem se naučiti novih stvari.«

Zbirko je uredila Živa Jakšić Ivačič, ki je z Niko Bedek in Nino Fricelj tudi soavtorica priredb. Pri preverjanju, kako je lahko branje Prešerna videti v praksi, je sodelovalo tudi enajst bralcev Dnevnega centra Zveze Sožitje. K zbirki so dodane ilustracije Žana Rodeta.

Kot je v uvodu zapisala urednica, je pomembno, da lahko vsi preberemo in razumemo, o čem je pisal največji slovenski pesnik, in pričujoča zbirka je velik korak v tej smeri. Knjižice so dostopne tako v klasični kot v spletni obliki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 25. marec 2009 / 07:00

V Bohinju ovadili hotelirja

Župan Franc Kramar pravi, da upravljavec bohinjskih hotelov Alpe Adria Turizem že dobrega pol leta občini ne odvaja turistične takse.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sobota, 7. avgust 2010 / 07:00

Festival pozitivnih vibracij

Ves prihodnji teden vas Izbruhovci vabijo na kreativno in športno preživljanje prostega časa na njihovo `plažo´ v Kranju ter nočno plavanje v zvokih glasbe in slike.

Kultura / sobota, 7. avgust 2010 / 07:00

Slovenski začetek Festivala Radovljica

V soboto, 7. avgusta, ob 19. uri se bo v Radovljiški graščini s koncertom mezzosopranistke Barbare Kozelj in ansambla Musica Cubicularis začel letošnji, že 26. Festival Radovljica....

GG Plus / sobota, 7. avgust 2010 / 07:00

Otroka ti ubogega ne sodi!

Odkar pišem o Slovencih v Avstriji in Italiji, je več ljudi spraševalo, kje sta pokopana mama pesnika dr. Franceta Prešerna Marija in njegov brat, duhovnik Jurij.

Zanimivosti / sobota, 7. avgust 2010 / 07:00

Mladi glas iz Toronta na Gorenjskem

Na povabilo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in Izseljenskega društva Slovenija v svetu je Slovenijo obiskala folklorna skupina Mladi glas Planika iz Toronta v Kanadi.

Zanimivosti / sobota, 7. avgust 2010 / 07:00

Anketa: Manj cigaretnega dima

Pred tremi leti je bil v Sloveniji sprejet zakon, ki je prepovedal kajenje v gostinskih lokalih in drugih javnih prostorih. Nekaj prebivalcev tržiške občine smo vprašali, kako so se navadili na to spr...