Oproščen krivde za nesrečni padec bivšega župana

Na kranjskem sodišču se je končalo sojenje nekdanjemu tehničnemu vodji smučišča Krvavec Antonu Jeriču, ki ga tožilstvo obtožuje, da je bil odgovoren za hudo smučarsko nesrečo nekdanjega kranjskega župana Mohorja Bogataja na krvavškem smučišču pred sedmimi leti.

Kranj – Zdaj že upokojeni tehnični vodja smučišča Krvavec Anton Jerič ni odgovoren za hudo nesrečo, ki se je nekdanjemu kranjskemu županu Mohorju Bogataju na krvavškem smučišču pripetila pred sedmimi leti, je v torek odločilo kranjsko okrožno sodišče. Sodnica Andrijana Ahačič je obdolženega Jeriča oprostila obtožbe storitve povzročitve splošne nevarnosti, ker naj iz malomarnosti ne bi poskrbel za ustrezno varnost proge, česar ga obtožuje kranjsko tožilstvo. Sodba še ni pravnomočna; obramba je z njo seveda zadovoljna, medtem ko je okrajna državna tožilka Nika Omahen Ušeničnik napovedala, da bo o morebitni pritožbi še razmislila. Za to ima časa osem dni po razglasitvi sodbe.

Zapeljal na snežni žleb

Konec januarja 2017 je Bogataj takoj po odprtju smučišča na delu proge št. 17, kjer je še manjkala ločevalna ograja, zapeljal na sosednjo progo št. 18, ki je bila pripravljena za tekme svetovnega pokala v telemark smučanju. V izteku proge je zapeljal v snežni žleb, ki so ga zgradili večer prej. Grdo je padel in pri tem utrpel hude poškodbe glave.

Po končani preiskavi je kranjsko okrožno tožilstvo vložilo obtožnico zoper tedanjega tehničnega vodjo smučišča Antona Jeriča z očitkom, da naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, ker ni pravočasno poskrbel za postavitev ločevalne ograje med obema smučarskima progama, kar je omogočilo oškodovancu, da je zapeljal na zaprto progo in se hudo poškodoval.

Sojenje trajalo šest let

Kazenski postopek se je na kranjskem okrožnem sodišču začel že leta 2018 in se je z oprostilno sodbo končal ta teden. V dolgotrajnem sojenju so med drugim angažirali tudi tri sodne izvedence, in sicer smučarske in medicinske stroke ter za fiziko, ki je podal oceno, s kakšno hitrostjo je Bogataj, ki je bil sicer do nesreče redni obiskovalec krvavškega smučišča, zapeljal na tekmovalno progo in posledično na snežni žleb. Po njegovi oceni je oškodovanec smučal s hitrostjo med 44 do 49 kilometrov na uro.

Na zadnji obravnavi je sodna izvedenka smučarske stroke Urška Zrnko ocenila, da se Bogataj najverjetneje ne bi znašel na progi za tekmovanje v telemark smučanju, če bi bila ločevalna ograja postavljena. Na vprašanje Jeričevega zagovornika Andreja Kraška pa je odgovorila, da ni predpisano, kako morajo biti proge med seboj ločene. Glede na to, da so na delu, kjer ni bilo ograje (njena postavitev se je zavlekla, ker je v vrtalniku lukenj za postavitev količkov zmanjkalo bencina), trije nadzorniki opozarjali na zaprtje proge, pa je ocenila, da bi načeloma moralo tudi to zadoščati.

Tožilka vztrajala pri obtožbi

Okrajna državna tožilka Nika Omahen Ušeničnik je kljub temu v končni besedi vztrajala, da je Jerič odgovoren za Bogatajevo nesrečo. »Kot tehnični vodja smučišča je bil odgovoren za pravilno pripravo smučišča in zagotavljanje varnosti smučarjev. Njegova malomarnost in opustitev dolžnosti sta prispevali k nastanku nesreče, ki bi jo s pravilnim izvajanjem nalog lahko preprečilo,« je dejala in poudarila, da je več prič razkrilo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri delovanju smučišča tistega dne. Sodišču je zato predlagala, da obdolženemu izreče pogojno kazen zapora v trajanju deset mesecev s preizkusno dobo dveh let. »Glede na resnost kršitve varnostnih predpisov na smučišču je pomembno, da se izreče sankcija opominjevalne narave tudi kot opozorilo drugim upravljavcem smučišč, da morajo dosledno upoštevati predpise in s tem zagotavljati varnost obiskovalcev, da se podoben primer v prihodnje več ne pripeti,« je poudarila.

Obramba zavrnila očitke

Jeričev zagovornik Andrej Krašek pa je v zaključni besedi navedbe tožilke zavrnil. Poudaril je, da je Jerič kot tehnični vodja smučišča objektivno storil vse, kar je mogoče pričakovati od zelo skrbne osebe na njegovem delovnem mestu. Pred začetkom obratovanja smučišča je osebno pregledal celotno smučišče, delavcem, ki so postavljali ograjo, pa je izrecno naročil, da jo morajo postaviti pred začetkom obratovanja smučišča. Poleg tega je pred začetkom obratovanja po telefonu ponovno preveril, ali je ograja postavljena, delavci pa so mu zagotovili, da potrebujejo le še nekaj minut in da bo ograja zagotovo postavljena pred začetkom obratovanja smučišča. Za povrh je tudi zagotovil prisotnost treh nadzornikov na mestu postavljanja ograje, ki imajo pooblastila in so sami po sebi tudi način ločitve med dvema progama. »Po drugi strani je oškodovanec vedel, da je proga 18 zaprta, in je kljub temu zapeljal nanjo, čeprav so ga nadzorniki zvočno in z gibi skušali ustaviti in ga opozarjali na nevarnost. Očitno je, da je oškodovanec zavestno prekoračil hitrost in namenoma zapeljal na zaprto progo,« je opozoril odvetnik, ki je predlagal izrek oprostilne sodbe.

Več okoliščin v prid obtoženemu

Sodnica Andrijana Ahačič je nazadnje odločila, da Jeriča oprosti krivde zaradi pomanjkanja dokazov. Kot je obrazložila, je bilo v obsežnem dokaznem postopku izpostavljenih kar nekaj okoliščin, ki govorijo v prid obdolženega. Mednje je poleg hitrosti njegovega smučanja uvrstila tudi seznanjenost Bogataja, da je proga št. 18 zaprta, da so bili na delu brez ločevalne ograje prisotni trije nadzorniki. »Res ni bila ločevalna ograja postavljena, kot bi morala biti, a tudi prisotni nadzorniki niso mogli vedeti, da bo v vrtalniku zmanjkalo bencina,« je pojasnila.

Obramba se je že v sodni dvorani izrekla, da se na sodbo ne bo pritožila, medtem ko je tožilka dejala, da se bo o morebitni vložitvi pritožbe odločila v predpisanem roku osmih dni.

Bogataj sicer v kazenskem postopku ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, kot smo izvedeli, se tudi ni odločil za odškodninsko tožbo zoper Jeriča oziroma Rekreacijsko turistični center Krvavec.