Spremembe so edina stalnica

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 18. februar 2024 / 08:27

V zadnjih mesecih je precej govora o umetni inteligenci in njenem vplivu na življenje, predvsem po zaslugi naprednih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, s katerimi so tudi običajni uporabniki lahko preizkusili, na kateri točki razvoja smo danes. Jezikovne tehnologije pa nikakor niso novost. Pri nas se že dobra tri desetletja z njimi ukvarja kamniško podjetje Amebis.

Podjetniška ideja je vzniknila konec osemdesetih let v okviru raziskovalne naloge na kamniški gimnaziji. Iztok Grilc in Peter Holozan sta skupaj s sošolcem Markom Hrastovcem začela razvijati Besano, ki je še danes eden njihovih najbolj prepoznavnih izdelkov. Leta 1991 pa sta na skupno podjetniško pot stopila z Mirom Romihom.

Danes podjetje zaposluje deset ljudi, večinoma programerjev. Tudi vsi trije ustanovitelji prihajajo iz računalniških vod, Peter Holozan pa je poleg magisterija iz informatike opravil še doktorat iz slovenistike. »Ker se toliko ukvarjamo z jezikom, se je bilo pač treba priučiti tudi slovnice,« pojasnjuje.

Od Besane do eBralca

Digitalni lektorici Besani, ki jo s pridom uporabljajo lektorji in drugi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z jezikom, sta sledila digitalizacija številnih slovarjev in razvoj prevajalnika Presis. Danes pa sta med njihovimi izdelki denimo tudi digitalni pomočnik oz. chatbot SecondEgo in sintetizator slovenskega govora eBralec. Čeprav marsikomu ta imena morda ne pomenijo veliko, pa ste na njihove izdelke skoraj zagotovo že naleteli. Njihove produkte namreč uporabljajo številna podjetja in ustanove, kot je denimo Dars, ki z njihovo pomočjo pripravlja prometne informacije. Digitalni pomočnik vam svetuje na spletnih straneh bank ali zavarovalnic. Podjetje pomaga razvijati tudi spletne slovarje, kot so Fran, Termania in drugi. Če ste kdaj poslušali kakšen članek na spletni strani katerega od slovenskih medijev, pa verjetno niste posumili, da ga ne bere človek, ampak sintetizator govora, ki sta mu glas posodila znana slovenska radijca.

»Nabor podjetij, ki nam zaupajo, je res pester in težko je reči, da imamo poseben profil strank, saj naše storitve uporabljajo zelo različni uporabniki, od fizičnih oseb, lektorjev in prevajalcev do velikih podjetij in ustanov,« pravi Iztok Grilc, ki meni, da njihovi izdelki lahko pomagajo vsakemu, ki pri svojem delu uporablja jezik.

Umetna inteligenca kot pomočnik

Njihov prispevek k slovenskemu jeziku so prepoznali tudi v Ustanovi patra Stanislava Škrabca, ki vsako tretje leto podeljuje nagrado za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Lani jo je prejela prav ekipa Amebisa, ki se je kot prvo nagrajeno podjetje pridružil uglednim nagrajencem iz prejšnjih let, med katerimi so tudi dr. Jože Toporišič, dr. Martina Orožen in Janko Moder.

Tehnološki razvoj na področju jezikovnih tehnologij postaja vse hitrejši. Ne nazadnje so tudi sami nadgradili svoj sintetizator govora, da ob podpori umetne inteligence pravilno izgovarja nekatere tuje besede. »Razvoj na tem področju spremljamo že vseskozi in smo pozorni na to, ali bi se nove tehnologije dalo uporabiti tudi pri našem delu,« pravi Iztok Grilc. Pri napovedih o nadaljnjem razvoju orodij umetne inteligence pa so previdni. Menijo, da tehnologija ne bo rešila vseh naših težav. Bolj jo vidijo kot zmogljivega pomočnika, ki nam bo olajšal delo.

Na vprašanje, kdo je njihova konkurenca – nekoliko v šali, v veliki meri pa tudi zares – naštevajo imena tehnoloških gigantov, kot so Microsoft, Google in Facebook. V preteklosti so se namreč morali že večkrat prilagoditi hitremu razvoju, ki ga narekujejo največji svetovni igralci. »Že ko smo digitalizirali slovarje, smo mislili, da se bomo s tem ukvarjali do 'penzije', vendar ni bilo tako. Nato smo lansirali prevajalnik, pa je prišel Google Translate. Stalno se moraš prilagajati in tako je tudi danes,« pravi Miro Romih o tem, da so edina stalnica v poslu spremembe. Če ne morejo tekmovati s svetovnimi tehnološkimi velikani, pa stavijo na prilagodljivost, ki jo imajo kot majhno podjetje – in to stranke tudi najbolj cenijo.