Sončen zaključek sezone

Prišli smo do konca sezone. Prišli smo do zadnjih Glasovih torkovih srečanj.

V nedeljo so nam »borci« proti popoldanskemu kolesarjenju premaknili kazalca na urah in nam s tem preprečili torkova srečanja. Kolesarsko sezono bomo Glasovi kolesarji zaključili danes ob 19. uri v gostišču Dežman. Z Gregom bova vsekakor prišla. Vabljeni tudi drugi, ki ste bolj ali manj aktivno prihajali na naša srečanja. Lahko pridete tudi tisti, ki ste želeli priti, pa niste mogli ali niste vedeli, če je takšno kolesarjenje primerno za vas.

Zdaj bomo namreč za nekaj časa cestna kolesa morali zamenjati za tista statična, ki se ne premikajo, za tista, na katerih ne potrebujemo čelad. V prejšnji številki sem opisoval, kako si bomo krajšali zimo in kako bomo nabirali kondicijo za tiste dni, ko bomo spet na cestah. Ta teden bomo dali mir, vendar le za nekaj dni in spet bomo skupaj, vendar pod streho, na suhem in toplem.

Od letošnje kolesarske sezone sem se skupaj z nekaj prijatelji poslovil tako, kot se spodobi: na toplem in v dresu s kratkimi rokavi. Gorenjci smo imeli lep kolesarski oktober. Sonce je bilo dolgo v formi, a ko je končno popustila njegovih žarkov moč, smo odhiteli na sončni Hvar. To je otok na Jadranu pri sosedih Hrvatih. Občutek je bil enkraten. Na koncu, ob zadnjih vzdihljajih kolesarske sezone sem prekolesaril dobrih tristo kilometrov med svežimi mandarinami, zrelimi oljkami, aromatično sivko. Čez dan se je temperatura povzpela do 26 stopinj Celzija in občutil sem na lastni koži, zakaj ta hrvaški otok v srednjem Jadranu, ki meri tristo kvadratnih kilometrov, imenujejo Sončni otok. Menda tam sonce sije povprečno 2718 ur letno! Mi smo imeli štiri dneve popolnoma »čistega« sonca.

Očarljivost hvarskih naselij s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, prijetnimi borovimi gozdički, obraslimi plažami sem opazoval s prijatelji in kolesom ... v povsem poletnih kolesarskih oblačilih. Novice iz domačega kraja so mi pravile, da se Gorenjska pripravlja na bunde in kape.

Tisti, ki poznajo ta otok in kolesarstvo, mi bodo priznali, da je kolesarjenje od vasi Ivan Dolac skozi famozni rov oziroma predor do Pitve, Jelse, Zastražišča in vse do Sučuraja in nazaj doživetje, ki se težko primerja s katerokoli kolesarsko turo. Prekolesariti teh 125 kilometrov, premagati 1270 višinskih metrov je ob koncu sezone, ko imamo kar nekaj kilometrov v nogah, sicer lažje, kot se sliši, a bolj pomembno je, da je tako preživet dan zelo lep spomin za dolge zimske dneve, ki bodo sledili ...