Umetna inteligenca

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. februar 2024 / 07:55

Pojav umetne inteligence (Artificial intelligence, AI) vzbuja vse večje vznemirjenje in razpravo po vsem svetu. Najbolj vznemirja možnost, da bi umetna inteligenca ogrozila »biološko inteligenco« človeka, ki jo je ustvaril …

Kaj vse je UI

Kaj je umetna inteligenca (UI)? »Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje 'naravni' inteligenci ljudi in drugih živih bitij.« Področja UI so vsaj širiti: »1. vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov ...) 2. govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora ...) 3. manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih mehanizmov ...) 4. racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, zbirke podatkov ...)« Naštejmo še nekaj najbolj znanih primerov uporabe UI: 1. Program »Chinook« svetovni prvak v dami. 2. Razni internetni iskalniki (Google, Yahoo, Najdi.si ...). 3. Šahovski program »Deep blue«, ki je leta 1997 premagal Garija Kasparova. 4. Strojno prevajanje naravnih jezikov, na primer Google Translate.

Prepoznavanje pisave, govora, prstnih odtisov, obrazov, glasu ... 5. Napovedovanje vremena, dobička, prodaje ... 6. Videoigre. Igra se izboljšuje med igranjem. 7. Umetna inteligenca na trgu dela … (Vir: geslo Umetna inteligenca na Wikipediji)

Gašper Beguš o vprašanjih UI

O vprašanjih UI je na voljo veliko objav v medijih. Ena boljših v zadnjem času je intervju z mladim znanstvenikom Gašperjem Begušem, ki je doma iz Škofje Loke, deluje pa v ZDA. Po stroki je jezikoslovec in strokovnjak za umetno inteligenco, zdaj je raziskovalec in docent na lingvističnem oddelku kalifornijske Univerze v Berkeleyju. Kako vidi prihodnost UI? »Nisem pesimističen, ko govorimo o tem, da kot družba ne bomo znali regulirati umetne inteligence in da bo ta na kratek rok povzročila več negativnih kot pozitivnih izidov. Pravzaprav menim ravno nasprotno: umetna inteligenca ima med drugim enormen potencial za medicino, znanost, vodenje ali organizacijo dela, za pravno stroko in še za marsikaj. Seveda pa vsaka nova tehnologija prinaša izzive in probleme. Črnogled oziroma previden sem v dokaj znanstvenofantastičnem smislu: skrbijo me predvsem dolgoročne implikacije teh tehnologij. V bistvu gre za to, da ustvarjamo parainteligenco, ki je vzporedna biološki in ima seveda svoje prednosti. Zlorabe so tukaj neizogibne, a kot družba imamo veliko vzvodov, da jih nadziramo. Ko pa razmišljamo dolgoročno in skozi bolj znanstvenofantastične leče, je perspektiva polarizirana na optimiste, ki menijo, da umetna inteligenca ne bo nikoli dosegla človeških sposobnosti in da nikoli ne bo pomenila eksistenčne nevarnosti za človeka, drugi pol, tako imenovani doomerski kamp, pa je prepričan, da nekaterih prednosti in potencialnih nevarnosti nebiološke inteligence ne smemo prezreti, saj lahko presežejo človeka in postanejo eksistenčna grožnja. V tem smislu se strinjam s slednjimi: že zdaj moramo razmišljati o tovrstnih možnih posledicah.« Vznemirja torej možnost, da bi UI postala inteligentnejša od ljudi. »Računalniki doslej niso delovali po principu človeških možganov. Kalkulator računa bolje kot jaz in tudi kot umetna inteligenca, a še zdaleč ni inteligenten na enak način. Najnovejši jezikovni modeli pa imajo neke zametke inteligence, ki je podobna naši, in zato moramo z njimi previdno ravnati. Ne pravim, da bi morali ustaviti razvoj, a moramo biti previdni. Kratkoročno gledano vidim predvsem veliko pozitivnih premikov in verjamem, da bomo lahko kot družba to uredili tako, da se bo ta tehnologija razvijala v dobrobit človeštva. Na daljši rok pa se moramo zavedati, da se v tej tehnologiji skrivajo zametki vzporedne inteligence, pri katerih moramo biti pazljivi, saj lahko ta začne presegati naše sposobnosti. Naj dam primer: poznamo računalniške viruse in napade na računalniške sisteme, a za vsakega slabega igralca, ki izvršuje te napade, imamo 10 dobrih hekerjev, ki jih nadzorujejo in preprečujejo njihove zločine. Če pa ustvarimo nekaj, česar ne razumemo in je bolj inteligentno od nas, se to ravnovesje podre. Prav v pisanju računalniške kode so ti najnovejši modeli umetne inteligence zares zmogljivi in v nekem trenutku jih morda ne bomo več razumeli, to pa lahko pomeni veliko nevarnost.« To je le začetek odličnega intervjuja Gregorja Kocijančiča z Gašperjem Begušem, ki je pod naslovom »Znanstvena fantastika je že postala del resničnosti« izšel v Mladini, št. 3, 19. 1. 2024.

Primer ChatGPT

Ko se je proti koncu leta 2022 pojavil famozni ChatGPT, ena od novejših oblik UI, mi je znanec posmehljivo napovedal, da bo ta kmalu prevzel tudi moje delo pisanja in urejanja besedil. Ga bo res?