Za maturo sekali po starem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 12:11

Trije dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna so v okviru poklicne mature v gozdu nad Begunjami prikazali, kako so lastniki gozdov nekdaj sekali, klestili in lupili gozdno drevje.

Begunje – Dijaki, ki se izobražujejo za poklic gozdarski tehnik, morajo v okviru poklicne mature poleg izpita iz slovenščine, tujega jezika ali matematike ter gozdarstva narediti še izdelek oziroma opraviti storitev. Dijaki Peter Janežič iz Begunj, Jakob Jan iz Baške grape in Janez Eržen z Logaršč so se odločili, da za »izdelek oziroma storitev« posekajo, oklestijo in olupijo tri drevesa tako, kot so jih nekdaj, ko še niso poznali motornih žag in drugih sodobnih gozdarskih pripomočkov.

Peter je za posek izbral drevesa v gozdu Boštjana Dežmana v Gojzdecu nad hribom Sveti Peter nad Begunjami, za delo po starem pa je priskrbel tudi staro orodje – žago amerikanko, sekire, kline iz jesenovega lesa in ročne lupilnike (»šepcarje«) in pridobil lokalnega mentorja, 71-letnega Mirka Langusa iz Begunj, ki ima tudi veliko izkušenj z ročnim delom v gozdovih.

Zadnji januarski petek je bil »dan D« – dan, ko so dijaki v gozdu praktično prikazali delo po starem svojim sošolcem in učiteljem postojnske šole. Kot je povedal Leon Kernel, učitelj strokovnih predmetov na srednji šoli in tudi predavatelj na višji šoli, njihovi dijaki smeri gozdarski tehnik v okviru poklicne mature kot izdelek (storitev) delajo kope, učne poti, lovske preže … »Trije dijaki so letos predlagali, da bi se naučili, kako so v gozdu delali nekdaj. Njihovo pobudo sem podprl,« je dejal in dodal, da se je predstavitve udeležilo okoli 35 dijakov tretjega in četrtega letnika gozdarski tehnik.

Dijaki Peter, Jakob in Janez so po starem, z žago amerikanko, posekali tri drevesa, s sekiro oklestili veje in vse olupili z ročnim lupilnikom. Potlej so za primerjavo tri drevesa posekali in oklestili še z motorno žago, pri tem pa so ugotavljali, kako je bilo nekdaj ročno delo veliko bolj zamudno, kot je danes strojno. Razlika je očitna: »po starem« so za vsako drevo, skupaj z lupljenjem, potrebovali od ene ure tri četrt do dveh ur, z motorno žago pa, brez lupljenja drevesa, od deset do dvanajst minut.

Njihov lokalni mentor Mirko Langus se je ob tem spominjal, kako je še kot otrok hodil z očetom v gozd in pomagal vleči žago. »To je bilo veliko trpljenje, garanje,« je dejal in dodal, da so se prve motorne žage pojavile v petdesetih letih prejšnjega stoletja. »Z ročno žago smo na dan posekali okoli pet kubičnih metrov drevja, danes ga sodobni harvester tudi sto 'kubikov',« je dejal in poudaril, da sta bila ročni posek in spravilo lesa bolj prijazna do narave in gozda, kot je današnji, sodobni način.

Predstavitve »holcanja« po starem sta se udeležila tudi Petrov oče Emil ter Milka Močnik, ki živi v mežnariji na Svetem Petru. Kot je povedala, se še spominja, da je bila tam, kjer so dijaki tokrat sekali, nekdaj senožet, v bližini pa so še vidne razvaline hleva.