Razdvaja drugi tuji jezik

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sreda, 14. februar 2024 / 18:23

Minuli teden so objavili osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki ga je pripravila strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca z ljubljanske pedagoške fakultete.

Ljubljana – V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja so opredelili 21 strateških ciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v šest prednostnih področij. To so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in vzgojno-izobraževalni sistem.

Poudarek na vzgoji in bralni pismenosti

S predlaganimi strateškimi cilji in ukrepi so med drugim opredelili želene smeri razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema. Tako so recimo poudarili krepitev vzgojnega delovanja vrtcev in šol. Uvedbo vzgojnega načrta, ki je zdaj obvezen le za osnovne šole, predlagajo tudi za predšolsko vzgojo in srednje šolstvo. Med cilji je tudi spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, pri čemer se zdijo Janezu Vogrincu pomembni tudi kakovostni učbeniki in delovni zvezki. Meni namreč, da je skrajni čas, da se »nehamo delati, da je edini kriterij pri učbenikih in delovnih zvezkih privlačnost, število fotografij in pa barvitost posameznega gradiva«. Prizadevali naj bi si tudi za razvoj digitalne pismenosti - v 5. in 6. razredu osnovne šole bi uvedli predmet računalništvo, v drugih razredih osnovne šole pa bi vsebine računalništva in informatike vključevali v ostale predmete. Med cilji navajajo še krepitev kulturno-umetnostne vzgoje ter podporo psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov. Okrepiti želijo inkluzivno naravnanost v šolah, zato med drugim predlagajo pripravo večstopenjskega modela podpore in pomoči, ki bi bil namenjen tako učencem z učnimi kot tudi drugačnimi težavami. Za učence priseljence so predvideli obvezno dopolnilno izobraževanje učnega jezika.

Obvezen dodatni tuji jezik v osnovni šoli

V osnutku predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja so predvideli tudi uvedbo obveznega brezplačnega programa eno leto pred vstopom v šolo. Ob tem bi vzpostavili namensko financiranje predšolske vzgoje v odnosu država – občina in določili najvišji prispevek, ki ga starši plačajo za vrtec. Podpirajo nacionalno preverjanje znanja v 3., 6. in 9. razredu osnovne šole za vse učence brez izjem, kot jih predvideva predlog novele zakona o osnovni šoli, dosežki nacionalnega preverjanja znanja iz učnega jezika in matematike pa bi se upoštevali kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Prav tako podpirajo uvedbo obveznega dodatnega tujega jezika v zadnjem triletju osnovne šole. Prav na slednje so se v prvih odzivih obregnili tako v združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev kot v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije, saj nasprotujejo uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika.

Osnutek v javni razpravi

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je napovedal, da bodo dokument preučili, ukrepe finančno ovrednotili in za predlagane rešitve pripravili akcijske načrte. »Predlagani ukrepi naslavljajo več deležnikov, med drugimi ministrstvo, fakultete, ki izobražujejo pedagoške delavce, javne zavode, vzgojno-izobraževalne zavode, strokovne in vodstvene delavce ter tudi starše,« je poudaril. V prihodnje bodo sledili regijski posveti s strokovno javnostjo, kjer bo prostor za razpravo in podajo pripomb na predlagane rešitve.