V osnutku predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja so predvideli tudi krepitev digitalnih kompetenc. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Razdvaja drugi tuji jezik

Minuli teden so objavili osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki ga je pripravila strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca z ljubljanske pedagoške fakultete.

Predlagajo tudi preventivne programe za ozaveščeno in omejeno rabo vsebin digitalnega sveta in izobraževanje za kibernetsko varnost.

Ljubljana – V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja so opredelili 21 strateških ciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v šest prednostnih področij. To so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in vzgojno-izobraževalni sistem.

Poudarek na vzgoji in bralni pismenosti

S predlaganimi strateškimi cilji in ukrepi so med drugim opredelili želene smeri razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema. Tako so recimo poudarili krepitev vzgojnega delovanja vrtcev in šol. Uvedbo vzgojnega načrta, ki je zdaj obvezen le za osnovne šole, predlagajo tudi za predšolsko vzgojo in srednje šolstvo. Med cilji je tudi spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, pri čemer se zdijo Janezu Vogrincu pomembni tudi kakovostni učbeniki in delovni zvezki. Meni namreč, da je skrajni čas, da se »nehamo delati, da je edini kriterij pri učbenikih in delovnih zvezkih privlačnost, število fotografij in pa barvitost posameznega gradiva«. Prizadevali naj bi si tudi za razvoj digitalne pismenosti - v 5. in 6. razredu osnovne šole bi uvedli predmet računalništvo, v drugih razredih osnovne šole pa bi vsebine računalništva in informatike vključevali v ostale predmete. Med cilji navajajo še krepitev kulturno-umetnostne vzgoje ter podporo psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov. Okrepiti želijo inkluzivno naravnanost v šolah, zato med drugim predlagajo pripravo večstopenjskega modela podpore in pomoči, ki bi bil namenjen tako učencem z učnimi kot tudi drugačnimi težavami. Za učence priseljence so predvideli obvezno dopolnilno izobraževanje učnega jezika.

Obvezen dodatni tuji jezik v osnovni šoli

V osnutku predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja so predvideli tudi uvedbo obveznega brezplačnega programa eno leto pred vstopom v šolo. Ob tem bi vzpostavili namensko financiranje predšolske vzgoje v odnosu država – občina in določili najvišji prispevek, ki ga starši plačajo za vrtec. Podpirajo nacionalno preverjanje znanja v 3., 6. in 9. razredu osnovne šole za vse učence brez izjem, kot jih predvideva predlog novele zakona o osnovni šoli, dosežki nacionalnega preverjanja znanja iz učnega jezika in matematike pa bi se upoštevali kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Prav tako podpirajo uvedbo obveznega dodatnega tujega jezika v zadnjem triletju osnovne šole. Prav na slednje so se v prvih odzivih obregnili tako v združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev kot v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije, saj nasprotujejo uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika.

Osnutek v javni razpravi

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je napovedal, da bodo dokument preučili, ukrepe finančno ovrednotili in za predlagane rešitve pripravili akcijske načrte. »Predlagani ukrepi naslavljajo več deležnikov, med drugimi ministrstvo, fakultete, ki izobražujejo pedagoške delavce, javne zavode, vzgojno-izobraževalne zavode, strokovne in vodstvene delavce ter tudi starše,« je poudaril. V prihodnje bodo sledili regijski posveti s strokovno javnostjo, kjer bo prostor za razpravo in podajo pripomb na predlagane rešitve.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 8. oktober 2008 / 07:00

Z načrti se ne obremenjuje

Naš najhitrejši smučar zadnjih zim, Tržičan Andrej Jerman ima pred novo sezono na snegu že dober občutek, saj so za našimi smučarji uspele priprave v Čilu.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...