Kako motivirati najstnika za učenje

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Nasveti / / 14:14

Pomembno je, da najstnik najde smisel svojemu učenju, da se začne učiti pravočasno in si določi manjše cilje, svetuje karierna svetovalka in motivatorka Nada Zupančič. »Koristni so tudi aktivni odmori med samim učenjem.«

V nižjih razredih marsikateri učenec dobi lepo oceno že s pozornim poslušanjem v šoli in vestnim opravljanjem domačih nalog, v kasnejših letih, ko je snovi čedalje več, pa to ni več dovolj. Za nameček se pri najstnikih rado pojavi prepričanje, da je pri pouku vse brez veze in nič od tega ne bodo potrebovali. Ne gre le za naučeno snov, gre za veščine učenja, ki jih bodo potrebovali celo življenje, poudarja Nada Zupančič, karierna svetovalka, motivatorka in mama treh odraščajočih otrok. O tem, kako motivirati najstnika za učenje, je nedavno predavala staršem učencev Osnovne šole Stražišče.

Pomembno je, da najstniku pomagamo osmisliti, zakaj se uči, in šolsko snov povezati z zanj zanimivimi področji. »Če prenavljamo kopalnico, naj izračuna površino oz. koliko keramičnih ploščic bomo potrebovali. Tako sam ugotovi, da nam tudi v življenju matematika pride prav. Včasih pomaga, da tekmuje sam s seboj, da si dokaže, da zmore – tudi hitreje in bolje. Naj si sam postavi cilj, kakšne ocene si želi konec šolskega leta, in jih zapiše na vidno mesto. To ga motivira k učenju in izboljšanju ocen. Predstavimo mu lahko tudi, kako je uspeh v zadnji triadi pomemben pri vpisu na srednjo šolo,« je svetovala.

Nada Zupančič je poudarila, naj najstnika spodbujamo k zavzetemu poslušanju pri pouku. Koristno je, da se med urami vsaj malo razgiba oz. da ne sedi še med odmorom. »V našem šolstvu se zdaj to počasi premika. Nekatere šole že uvajajo kratke rekreativne odmore, ki so koristni za delovanje možganov. Učenci tako lažje poslušajo razlage učiteljev in si več zapomnijo.«

Zbrano in samostojno delo

Pomembno je, da se učenci naučijo skoncentrirano delati, kar bodo kasneje potrebovali v vsakem poklicu, je prepričana Zupančičeva. Otrok naj k delu za šolo sede s spočitimi možgani, ne takoj po pouku ali obroku. Pomembno je tudi, da ima ustrezen prostor za učenje. To naj bo lep kotiček, brez mobitela in drugih »motilcev«. Za uvod v učenje si lahko predvaja glasbo, ki ga dvigne, je svetovala. Učenje si lahko olajša s sodobnimi metodami pomnjenja (asociacije, palača spomina ipd.), sicer pa naj sam odkriva načine učenja, ki mu ustrezajo.

Med učenjem naj ima otrok kratke odmore. Tako bo po besedah Zupančičeve bolj učinkovit in ne bo le »buljil« v zvezke. »Če starši vidijo, da njihov otrok potrebuje veliko gibanja, naj na primer poštevanko ali angleške nepravilne glagole ponavlja ob žongliranju ali brcanju žoge. Ni nujno vedno sedeti za mizo.«

Pomembno je, da otroka navadimo, da se dela za šolo loteva samostojno in ne čaka ves čas, da ga bo nekdo spodbudil k temu. »Postopoma naj postane čim bolj samostojen. Če nas ni doma, si lahko čas za učenje enostavno odmeri z budilko. Kar lahko naredi sam, naj naredi sam. Vemo pa, da ko najstniku kaj ne gre, hitro vrže puško v koruzo. Lahko se razjezi ali obupuje, ker ne ve, kako naprej. Takrat bo vesel naše nevsiljive spodbude ali pomoči.«

Prikrivanje težav

Najstnik sicer stežka pove, da nečesa ne zna. Težko mu je prositi za pomoč učiteljico, sošolce, starše. »Težave pogosto prikriva in enostavno reče, da zna. Ključno je, da starši opazimo, da je najstnik v stiski. Včasih je slaba ocena odraz strahu pred ustnimi spraševanji v razredu, nekateri pred tablo zmrznejo. To težavo se da ublažiti ali odpraviti z nastopi pred družinskimi člani, pomaga tudi pravilno dihanje. Učiti se je treba začeti pravočasno, saj se z odlašanjem snov le še kopiči. Pri nekaterih najstnikih je težava, da ne znajo dobro planirati učenja. Ob gori snovi obupujejo, zato naj si tudi ob pomoči staršev raje zastavijo manjše, dnevne cilje,« je dejala.

Dovolj spanca in hranljiv zajtrk

Zupančičeva, tudi svetovalna delavka na eni od osnovnih šol, opaža, da ima precej učencev težave v šoli zaradi pomanjkanja spanca. Ker večere preživljajo ob ekranih, so neprespani, v šoli se težko zberejo in premalo poslušajo. Posledično so težave tudi pri domačih nalogah in preverjanjih. Opozorila je tudi na pomen hranljivega zajtrka, ki možganom zagotovi potrebno energijo. Tako se učenec lažje osredotoči pri pouku in dosega boljše rezultate. »In še en enostaven nasvet, ki lahko pomaga do boljših ocen: če ob pregledu zvezkov opazimo veliko napak, naj otrok vse skupaj prepiše. Vztrajajmo, da je natančen, da se ne bo več dogajalo, da imajo odličnjaki po prihodu v gimnazijo kopico slovničnih napak,« je še svetovala Nada Zupančič.