Zlato polje

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 13. februar 2024 / 12:56

Zlato polje leži severno od Kranja; že ime pove, da je zemlja zelo rodovitna. Pridelki so dobri, tudi kadar je leto sušno ali premokro.

Na žalost se njegov obseg zelo krči zaradi pozidave. Zadnji velik poseg, velik več hektarov, se je začel nasproti križišča za Struževo. Tam bodo zrasli stanovanjski bloki in nakupovalni center. V Kranju res primanjkuje podobnih trgovin, zato zanje ni škoda žrtvovati najboljših njiv!

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, gozd pokriva 58 odstotkov površine, delež njiv je le slabih 9 odstotkov. Površine njiv se predvsem zaradi pozidave še vedno krčijo, delež gozda zaradi zaraščanja kmetijskih površin še narašča. Samo v zadnjih 25 letih se je površina gozda povečala za 80 tisoč hektarov.

Slovenija s hrano ni samooskrbna. Trenutno jo je iz uvoza dovolj, a se s kakšno »nesrečo« širših razsežnosti to lahko hitro spremeni.

Nekaterim pozidavam njiv se ni možno izogniti, na primer za gradnjo avtocest, železnic … Za gradnjo stanovanj bi lahko izbrali manj kakovostna kmetijska in predvsem gozdna zemljišča. Na severnem delu občine Kranj se razprostira več kot tisoč hektarov gozda – Udin boršt. Ta gozd je pomemben z vidika kakovosti zraka, rekreacije in ga je treba v večjem delu ohraniti. A če bi ga za gradnjo namenili le nekaj odstotkov, bi lahko zgradili več tisoč stanovanj. Tudi s prometnega vidika bi bilo to ugodnejše, saj se s širitvijo mesta na vse strani povečuje že tako velika prometna obremenitev v Kranju.

Na območju Udin boršta je bil še za časa komunizma z odlokom ustanovljen spominski park. Ta odlok v Udin borštu in v okolici prepoveduje vsakršno gradnjo. Po štiridesetih letih besedilo odloka kar kliče po osvežitvi, s čimer se strinja večina deležnikov, predvsem kranjski Zavod za varstvo kulturne dediščine pa temu vseskozi nasprotuje. Morda zato, ker še sedanjega besedila odloka o Spominskem parku Udin boršt ne razumejo dobro.

Gradnja je najcenejša na njivskih zemljiščih v ravnini. Investitor najprej odgrne in proda rodovitno prst, po možnosti še gramoz ob izkopu temeljev in kleti.

Morda nas bodo naši vnuki ob pogledu na stare fotografije Zlatega polja spraševali, ali je tukaj nekoč rasla pšenica ...

Franc Pavlin, Cegelnica