V spomin: Jožica Puhar (1942–2024)

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 10. februar 2024 / 12:03

Sredi januarja je umrla pravnica, sociologinja, političarka, veleposlanica in vsestransko dejavna državljanka Jožica Puhar. Rojena je bila na jožefovo 19. marca leta 1942 na Polici pri Naklem. Gotovo so jo tudi zaradi datuma rojstva krstili za Jožico. Na njenem domu so stoletja klesali mlinske kamne. Njen oče Franc je to počel do leta 1975. V družini so bili štirje otroci. Poleg Jožice še Mara, Franc in Andrej.

Po maturi na kranjski gimnaziji se je vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1963 diplomirala na prvi stopnji. Ker jo je mikala sociologija, se je vpisala na tedanjo Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo, na kateri je leta 1975 diplomirala iz sociologije. Le redki vedo, da je bila izjemna športnica in talentirana glasbenica, kar je veljalo tudi za druge družinske člane. Suvala je kroglo in skakala v višino, bila pa je tudi izvrstna strelka. Prav lahko bi bila tudi glasbenica, saj je kot prva članica v kranjski godbi na pihala dvajset let igrala flavto, navduševal pa jo je tudi saksofon.

Poklicno je delovala na področjih, ki so zadevala odnose med ljudmi in so bila ključna za njihovo dostojno življenje. Zaposlena je bila na kranjskem Zavodu za zaposlovanje, kjer je ena od prvih v nekdanji državi zagovarjala in tudi udejanjala aktivno politiko zaposlovanja. Pet let, med letoma 1983 in 1988, je bilo njeno delovno mesto v bolnišnici na Golniku. Kot široko razmišljajoča državljanka in članica stranke Socialnih demokratov, ki je razumela izzive tedanjega prelomnega časa in bila prepričana, da morajo za obstoj in napredek države politično različno opredeljeni ljudje sodelovati, je bila maja leta 1990 kot sekretarka za delo imenovana za članico Peterletove vlade. Ministrica za delo in kasneje ministrica za delo, družino in socialne zadeve je ostala tudi v vladi dr. Janeza Drnovška. Njeni sodelavci v vladi o njej povedo vse najboljše: bila je političarka, ki je videla dlje, čeprav ni nikdar tajila svojega socialdemokratskega pogleda in globokega spoštovanja do partizanskega odpora in drugih junaških dejanj slovenskega naroda. Kot ministrica in tudi kot osebnost ji je uspelo nevtralizirati socialne napetosti, ki so nastajale ob tranziciji. Zanjo sta bila socialno partnerstvo in sporazumevanje edini pravi način za blaženje socialnih napetosti in preprečevanj krivic.

Leta 1994 se je začela njena diplomatska kariera. Imenovana je bila za veleposlanico Republike Slovenije v Makedoniji in je našo državo zastopala tudi v Albaniji. Bila je nasploh prva ženska veleposlanica v Makedoniji in je zato uživala posebno spoštovanje. V Skopju je bila do leta 1999.

To smo spomladi leta 1995 doživljali tudi novinarji Gorenjskega glasa, ki smo v Skopju obiskali veleposlanico, našo gorenjsko rojakinjo. Hvaležni smo ji, da nam je odprla vrata ne le svojega doma, ampak tudi urade vodilnih politikov tedanje makedonske države. Hvala!

Po vrnitvi iz Skopja je bila do leta 2002 nacionalna koordinatorica za Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Od leta 2002 do leta 2006 je bila veleposlanica Republike Slovenije v Grčiji in odgovorna tudi za Ciper, Armenijo in Gruzijo. To so bila odločilna leta za vstop Slovenije v Evropsko unijo in marsikateri dogovor je bil sklenjen prav v Atenah.

Leta 2006 se je Jožica Puhar upokojila. Bila je dejavna v klubu nekdanjih slovenskih diplomatov, še posebej pa v upokojenskih organizacijah in združenjih. Bila je klena Kranjčanka in Gorenjka. Vsakemu je povedala, kdo je in od kod je doma. Ob smrti tudi v Gorenjskem glasu izrekamo iskreno sožalje vsem njenim najbližjim.