Pomoč brez meja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Kronika / / 06:00

V Kranju so se srečali partnerji v evropskem projektu Goal, ki povezuje intervencijske sile iz Slovenije in Avstrije. Dogovarjali so se o obsežni reševalni vaji v predoru Ljubelj, v kateri bo sodelovalo okoli 400 reševalcev z obeh strani meje.

Kranj - Evropski projekt Goal je pod geslom Pomoč brez meja septembra 2011 povezal Urad koroške deželne vlade, Koroško zvezo za civilno zaščito, Deželno gasilsko zvezo avstrijske Štajerske, Gasilsko reševalno službo Kranj ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). Triletni projekt bo prispeval k tesnejšemu sodelovanju med intervencijskimi silami in organi v Sloveniji ter na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Razvili bodo skupne modele ukrepanja v primeru naravnih in drugih nesreč, pri čemer posebno pozornost namenjajo poplavam, gozdnim požarom, nevarnim snovem in varnosti v predorih.

Potem ko so lani v avstrijskem okraju Soboth izvedli skupno reševalno vajo v primeru obsežnega gozdnega požara, bodo letos moči združili na reševalni vaji v primeru nesreče v predoru Ljubelj. O njej so se partnerji v projektu med drugim dogovarjali minuli teden, ko so se srečali v prostorih kranjske izpostave URSZR. »Predor Ljubelj je enocevni, je na meji med državama, poleg tega pa ga je lažje za dalj časa zapreti. Predor Karavanke je mednarodna žila in bi tam lahko imeli zelo omejen čas za vajo,« je direktor Gasilsko reševalne službe Kranj Vojko Artač pojasnil, zakaj so za vajo izbrali prav ljubeljski predor. Vajo bodo izvedli 12. aprila, v njej pa bo sodelovalo okrog 400 reševalcev z obeh strani meje. Prihodnje leto bodo intervencijske sile z obeh strani meje moči združile še na reševalni vaji v primeru poplav na avstrijskem Koroškem. »Tudi za to vajo že potekajo aktivnosti, imeli smo tudi uvodne delavnice. Poplava najbolj prizadene slovensko Koroško, saj se vsa energija iz avstrijskega dela skoncentrira v Dravsko dolino, kar se je lani že zgodilo, zato bo ta vaja zelo koristila pri reševanju in preventivi na področju poplav na Koroškem,« je dodal Artač.

Eden od glavnih ciljev projekta je, pravi vodja kranjske izpostave URSZR Jernej Hudohmet, da za določene tipične nesreče, ki prizadenejo prebivalce na obeh straneh meje, pripravijo skupne dokumente, da bodo vse strani uporabljale enake podlage za ukrepanje. »Na ta način želimo tudi skrajšati čas, ki je ob nesrečah potreben za pridobivanje določenih dovoljenj, soglasij, nenazadnje gre za samostojne države z lastno zakonodajo in tudi ob nesreči so lahko določene pristojnosti in odgovornosti sil omejene. Te procedure želimo časovno skrajšati na minimum. Po drugi strani gasilci in druge reševalne službe pri praktičnih vajah spoznavajo taktiko in opremo drugih, združujejo svoje znanje in izkušnje ter iščejo najboljše rešitve. Če se bodo srečali na resnični intervenciji, bodo precej bolj usklajeni, kot bi bili sicer,« je prepričan Hudohmet.