Luna nagajiva (8. del)

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 10. februar 2024 / 12:11

Kapitalizem

Kapitalistični način produkcije kot predpostavko zahteva kapitalistične razredne odnose. Kapitalizem zahteva nastanek tako buržoazije kot proletariata. Buržoazija je nastala na eni strani iz trgovcev in večjih obrtnikov, ki so nakopičeno bogastvo investirali v produkcijska sredstva in tako tudi sami postali kapitalisti. Pomemben faktor pri takšnem kopičenju bogastva so bili monopoli nad trgovskimi potmi.

Drugi vir buržoazije so bili zemljiški veleposestniki. Del njih je izhajal tudi iz vrst aristokracije. Za zemljiškega veleposestnika kmetje niso vir bogastva, ampak so pogosteje ovira k izpolnitvi tega cilja. Tako so zgodovinsko zemljiški veleposestniki kmete izganjali z njihove zemlje, na tej zemlji pa so nato postavili manufakture; to zemljo so lahko tudi uporabili za rejo drobnice ali za rekreacijo aristokracije, kot na primer za lov na lisice.

Proletariat je nastal iz množice prej odvisnih kmetov, ki so na takšen ali drugačen način izgubili ne le zemljo, ampak tudi vsa produkcijska sredstva, vezana na njihov dom.

Socializem in komunizem

Najbolj groba delitev razlikuje med primitivnim socializmom, ki teži k popolni enakosti v družbi, in večjim sklopom teoretičnega razumevanja, ki družbeno ureditev razume na kompleksnejši način. Razvilo se je več različnih socializmov, ki jih deli končni cilj gibanja. Tako je mogoče razlikovati med religioznim socializmom, ki končne cilje išče v verstvih, še zlasti v krščanskih principih, govoriti o kitajskem, kubanskem, sovjetskem, latinskoameriškem, jugoslovanskem in podobnih socializmih.

Družbena ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije naj bi se razlikovala od drugih socialističnih držav. V njej naj bi bilo uveljavljeno načelo delavskega in družbenega samoupravljanja. Oblika je bila drugačna od stalinističnega razumevanja, ki je temeljilo na vsemogočnosti države. Razlog za drugačen razvoj naj bi bila samostojna pot Jugoslavije po letu 1948, to je po resoluciji kominforma, ko so želeli odstaviti jugoslovanske komunistične voditelje. Vendar je tudi tu hote ali »slučajno« obveljalo, da so se vsi borili za ljubi kruhek. Uradno je bilo sicer razglašeno, da naj bi »delavsko samoupravljanje postalo bistven del jugoslovanskega socializma«.

Obdobje se je končalo z razpadom komunističnih režimov po svetu in z vzponom nacionalističnih in liberalno-demokratičnih gibanj v jugoslovanskih republikah med letoma 1989 in 1991. Mislimo in razlagajmo si dogajanja po svoje. Morda pa je na vse skupaj vplivala le luna nagajiva, ko je šlo za ljubi kruhek?