Stavke ne podpirajo

»Podpiramo pa izboljšanje delovnih pogojev ter ureditev kadrovskih standardov in normativov za vse poklice v zdravstvu, vendar ne na račun pacientov. Zdravniška stavka je stavka za denar, za izboljšanje plač, ne pa za reševanje zdravstvenega sistema,« je kritična Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Stavka zdravnikov vsaj še do včeraj dopoldne ni bila preklicana, njena zaostritev ponekod pomeni tudi umik soglasij za nadurno delo.

Ljubljana, Kranj – V Zbornici – Zvezi, krovni strokovni organizaciji, ki združuje več kot 16.800 članov (medicinskih sester, babic in tehnikov zdravstvene nege), podpirajo in zagovarjajo javno zdravstvo, ki še vedno zagotavlja standard zdravstvene oskrbe za vse državljane, tudi socialno najšibkejše. »Podpiramo izboljšanje delovnih pogojev ter ureditev kadrovskih standardov in normativov za vse poklice v zdravstvu, vendar ne na račun pacientov. Zdravniška stavka je stavka za denar, za izboljšanje plač, ne pa za reševanje zdravstvenega sistema. V Zbornici – Zvezi ne verjamemo, da lahko z dvigom plač znotraj ene poklicne skupine rešimo težave zdravstvenega sistema, zato stavke zdravnikov ne podpiramo. Njihove zahteve se ne posvečajo glavnim problemom v zdravstvu in niso usmerjene v izboljšanje delovanja zdravstvenega sistema v dobrobit pacientov in vseh izvajalcev,« je prepričana predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman.

Kot tudi opozarja Ažmanova, največje breme in posledice zdravniške stavke žal nosijo pacienti, ki po njenih besedah zagotovo nimajo nič z delovnimi pogoji in plačami zdravnikov. »Mi vsi, ki delujemo v zdravstvu, smo tam zaradi pacientov in zanje – in tega bi se morali vsi zavedati. Skrb za paciente je naše osnovno poslanstvo, česar se medicinske sestre in babice dobro zavedamo in smo vedno in v vseh primerih njihove zagovornice.«

Nič krive, a slabo voljo najbolj občutijo

Medicinske sestre so prvi stik s pacienti, zlasti na primarni ravni v zdravstvenih domovih. »Tudi zdaj, v času zdravniške stavke. Zato so pogosto deležne nezadovoljstva in ogorčenosti pacientov, ki ne morejo priti do zdravnika.« A kot dodaja Ažmanova, stavka zdravnikov ni največja težava našega zdravstvenega sistema, bistveno večje so po njenem mnenju težave, povezane s pomanjkanjem izvajalcev zdravstvene nege v bolnišnicah, domovih za starejše, posebnih socialnovarstvenih zavodih, kjer vedno skrbijo za najranljivejše in najtežje obolele. »Zaradi pomanjkanja izvajalcev zdravstvene nege se zapirajo bolnišnični oddelki ter krčijo namestitvene zmogljivosti v domovih za starejše. To bi moralo skrbeti tudi zdravnike in politične odločevalce. Sleherni izvajalec v zdravstvenem timu je pomemben, ne le posamezne poklicne skupine, saj lahko samo vsi skupaj najbolje poskrbimo za bolne in pomoči potrebne.«

Težave je treba reševati celostno

»Če kdo, bi bili do stavke upravičeni tisti naši kolegi in kolegice tehniki zdravstvene nege in bolničarji negovalci, katerih začetni plačni razred je dva plačna razreda pod minimalno plačo, kar je nesprejemljivo,« je kritična Monika Ažman. V Zbornici – Zvezi podpirajo prizadevanja sindikatov s področja zdravstvene nege ter pričakujejo, da bo vlada težave v zdravstvu in socialnem varstvu reševala celostno in ne parcialno ter da bo v reševanje razmer in pogajanja vključila vse deležnike v sistemu. »Le tako bo mogoče vzpostaviti red ter zagotoviti vsem dostopno zdravstveno varstvo, izvajalcem pa ustrezne delovne pogoje.«

Zaostritev s preklici nadurnega dela

Ker zdravniški sindikat Fides in vlada vsaj do včeraj dopoldne – stavka poteka že tretji teden – še vedno nista našla skupnega jezika glede stavkovnih zahtev, je soglasja za nadurno delo po oceni Fidesa umaknila približno polovica vseh zdravnikov. »To je bil nujen ukrep, ki smo ga morali narediti prav zaradi tega, da opozorimo, da si ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu,« je po torkovi seji glavnega stavkovnega odbora Fides povedal predsednik sindikata Damjan Polh. Zdravniki bodo tako po njegovih besedah odslej delali največ 48 ur na teden. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. »To je povsem v skladu z evropsko direktivo o delovnem času,« je pojasnil Polh. Ponekod naj bi umik soglasij za nadurno delo začel veljati takoj, v nekaterih primerih v tridesetih dneh. V eni od bolnišnic (neuradno naj bi šlo za novomeško) pa je direktor umaknil soglasje zdravnikom za delo pri drugem delodajalcu.

Na ministrstvu za zdravje so javne zdravstvene zavode prosili, naj sporočijo ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Znova pa so pozvali Fides, naj stavko zamrzne in se dejavno udeležuje stebrnih pogajanj, dokler ne najdejo rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani.

Odločitev zdravnikov v jeseniški bolnišnici

V Splošni bolnišnici Jesenice se je po včerajšnjih podatkih 60 (43 odstotkov) zdravnikov odločilo, da bo začelo opravljati delo na podlagi zakonskih omejitev. »To pomeni, da bi bila v dobrobit zagotavljanja nujnih storitev potrebna temeljita reorganizacija dela, saj bi lahko prišlo predvsem do težav pri zagotavljanju nenujnih storitev. Predstojniki posameznih služb bodo pripravili projekcijo dela na podlagi teh omejitev in v primeru neuspešnega dogovora med sindikatom in vlado tak način dela, tako kot v večini zdravstvenih zavodov, začeli predvidoma z drugim marcem,« so še sporočili iz jeseniške bolnišnice.