Težko je zavezal vezalke, danes teče

S spremembo načina prehranjevanja je Janez Šušteršič izgubil šestdeset kilogramov, začel se je tudi ukvarjati s športom. Vsak drugi dan preteče deset kilometrov, letos bo dodal še vadbo v fitnesu.

Gorenja vas - Reteče – Janez Šušteršič je v zadnjih letih povsem spremenil svojo zunanjo podobo. Triinštiridesetletnik iz Gorenje vasi pri Retečah je tehtal sto petdeset kilogramov, ko je rekel, da je temu dovolj.

»Že od otroštva sem imel več ali manj težave s kilogrami, ki so se z leti le še stopnjevale. Razlog je bila seveda hrana. Jedel sem brez potrebne zmernosti. Vedno sem mislil, da kar je na mizi, na krožniku, moram pojesti. Ko sem tehtal sto petdeset kilogramov in imel težave z vsakodnevnimi opravili, kot je zavezovanje vezalk na čevljih, in ko se mi ni dalo več tekati za otroki, sem si rekel, da tako ne gre več naprej. Začuda pa še nisem imel zdravstvenih težav,« je začel svojo zgodbo. Izgube kilogramov se je najprej po programu prilagojenih jedilnikov lotila njegova žena, sam je bil še skeptičen, nato se ji je pridružil: »Vedno najprej dobro premislim, in šele ko sem odločen, da mi bo uspelo, se tega tudi lotim. Vmes nikoli nisem podvomil o tem. Povedali so mi, da bo prišla tudi kriza, ko bo šel kakšen kilogram gor. Če se spremembe lotiš ob pomoči strokovnjaka, kot je bilo v mojem primeru, je pomembno tudi, da si iskren. Žena je vmes obupala oziroma pravi, da je program prekinila, meni pa je uspelo.«

V letu in pol prišel do želene teže

V letu in pol je izgubil šestdeset kilogramov. Od takrat sta minili dve leti in težo je ohranil. »Pri 185 centimetrih telesne višine tehtam 90, 91 kilogramov. Toliko sem jih imel na zadnje v osnovni šoli. To je zame kar idealna teža. Moj velik trebuh je k sreči le še spomin na fotografijah. Sedaj se temu smejim, čeprav ni bilo smešno, tudi to ne, kako sem kupoval oblačila. Imel sem konfekcijsko številko 62 ali 64. Samo v eni trgovini sem dobil kaj primernega. Sedaj je drugače. Moja konfekcijska številka je 52. Zamenjati je bilo treba vso garderobo,« pojasnjuje.

Začetki niso bili lahki, kot doda, pa tudi ne pretežki: »Držal sem se predpisanega jedilnika, jedel trikrat na dan, brez vmesnih obrokov. Nisem bil lačen, čeprav sem pojedel manj kot prej. Cela družina je jedla drugače, saj je bilo na krožniku veliko zelenjave, ki jo imajo otroci pri nas že tako najraje. Navade sem ohranil. Navadiš se drugače jesti. Na krožnik si naložim toliko, kot pojem, tudi če v loncu še ostane. Jem vse, edino, kar sem izločil, so sladke pijače.«

Po letu in pol, ko je prišel do želene teže, se je začel rekreirati. »Pred izgubo kilogramov to niti ni bilo možno, že stopnice so mi delale težave. Začel sem postopoma, in sicer s tekom. Ne vem, zakaj sem izbral ravno tek, morda prav zato, ker ga v šoli zares nisem maral. Na začetku mi je bilo kar nerodno teči, zato sem izbiral bolj pozne večerne ure, ko sem prišel iz službe s popoldanske izmene. Najprej sem tek kombiniral s hojo, razdalje so bile krajše, nato sem tekel vse dlje. Sedaj vsak drugi dan pretečem deset kilometrov. Tek mi je v veliko veselje, za sprostitev. Nisem pa obremenjen s časom. Če bi mi kdo pred leti dejal, da bom vzljubil tek, bi se mu le smejal,« je povedal. Tudi na najin pogovor je pritekel. Tek je trenutno njegova prva rekreacija, sledi ribolov, ki ga spremlja že skoraj vse življenje in se mu ne bi mogel odreči: »Strasten ribič sem že 37 let. Šest let sem bil star, ko me je oče prvič vzel s seboj. Med ribolovom se povsem sprostim. Telefon pustim v avtu in samo uživam. Pred dnevi sem ujel sulca dolžine 102 centimetra, kar je moj največji ulov doslej. Sem član RD Radovljica in tam tudi večinoma lovim, nekje dva- do trikrat na mesec. Ob štirih otrocih kaj več časa ni.«

Lani prvič na rekreativnem teku

Na izgubo kilogramov in na vse pretečene kilometre je upravičeno ponosen. »Uspelo mi je to, kar sem si zadal,« pove. Lani si je prvič nadel tudi startno številko. Nastopil je na nočnem teku v Medvodah v sklopu festivala Medvode v gibanju: »Tekel sem na pet kilometrov. Šel sem, da sam sebi dokažem, da zmorem. Z rezultatom se nisem obremenjeval. V cilju sem bil po dobrih 28 minutah.« Dveh tekov se je sicer udeležil že leta 2017, a brez startne številke, saj sta bila netekmovalna, dobrodelna. Večinoma teče po ravnini.

Najbolj opazna je seveda njegova spremenjena zunanja podoba, sam pa poudari, da se tudi počuti neprimerno bolje. In kaj je bilo najtežje na tej poti do velike spremembe? »Kot sem že omenil – ravno tisto obdobje, ko sem – čeprav sem se držal vseh navodil – pridobil okrog štiri kilograme. Na to sem bil opozorjen in to povem tudi vsakomur, ki se loti izgube kilogramov. Treba je vztrajati. Hitro so šli potem kilogrami znova navzdol. Kdor je odločen, mu bo uspelo,« pravi.

Po novem letu v fitnes

Njegova želja je, da bi ostal na sedanji teži. Za to se bo še naprej trudil. Teku bo dodal fitnes: »Že nekaj časa se odločam, a nisem imel časa in sem vedel, da ne bo šlo, zato se tega nisem lotil. Po novem letu začnem. To ni novoletna zaobljuba.« Letos ga, vsaj tako upa, čaka še en pomemben dogodek: lepotna operacija, pri kateri mu bodo odstranili odvečno kožo, ki se mu je nabrala z izgubo kilogramov. Zanjo je izpolnil vse pogoje in je na čakalnem seznamu. »Naslednje poletje pa upam, da bom še precej bolje videti v kopalkah,« v šali pove za konec – in odteče nazaj proti domu.