Čustva

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / petek, 2. februar 2024 / 14:38

Prejšnji teden smo pisali o visoko cenjenem razumu. Merimo ga z IQ (miselni količnik). Bralka in bralec naj si predstavlja, kako bi npr. natančno opisala pot od doma do Kranja, poklic računalniškega strokovnjaka ali računovodja, reševanje sudoka, pregled športnih rezultatov, kako bi opisal iskanje recepta na internetu za pečenega jastoga, kot tudi pripravljanje govora in sočnih besed za moža, ki zamuja iz službe. Za vse to potrebujemo razum.

Drugi nivo človeka so njegova čustva. Bralka ali bralec naj za drugo vajo opiše svoja čustva, ki jih je doživel v zadnjih treh dnevih. Ne dogodkov, ki se jih spominjamo, temveč katera čustva ste ob teh dogodkih doživljali. Postanemo precej bolj redkobesedni. Ne znamo natančno opisati množice čustev. Tega nas preprosto niso učili v šolah, v družinah niso dajali pozornosti temu delu našega življenja, med prijatelji zelo izbiramo, kaj in komu povedati o svojih doživljanjih. Poznamo prijetna in neprijetna čutenja. Prijetna: veselje, radost, zadovoljstvo, spoštovanje, hvaležnost, ponos, občudovanje, sreča, ljubezen, mogočnost, povezanost, sočutje, navdušenje, mir, radovednost, upanje, svoboda, zaupanje, zvestoba, igrivost, radodarnost, cenjenost … Neprijetna čutenja: strah, jeza, sram, gnus, zapostavljenost, zavrženost, krivda, preplašenost, panika, razočaranje, obup, nemoč, zasmehovanje, sovražnost, razjarjenost, maščevanje, bes in srd, žalost, otožnost, užaljenost, ljubosumje, izdanost …

Čustva so se pojavila pred približno sto milijoni let. Takrat so se začeli sesalcem razvijati t. i. limbični možgani, ki so zadolženi za čustva. Torej razum je star 200.000 let, čustva 100 milijonov let. Želimo poudariti nadvlado starejših možganskih struktur v človeku. Zaradi čustev so sesalci pridobili vsaj dve ključni prednosti: razvilo se je materinsko vedenje za potomce, kar je povečalo možnosti preživetja mladičev, in začel se je razvijati spomin, kar je omogočalo boljše prilagajanje okolju in preživetje. Še starejši del možganov je možgansko deblo, staro je približno 500 milijonov let. Ti možgani skrbijo za osnovne življenjske funkcije – dihanje, srčni utrip, refleksi, prebava, budnost in spanje. Glavna naloga starih možganov je preživetje. Zato bodo stari možgani v stresnih situacijah vedno prevzeli nadzor nad mladimi možgani. Možgani stalno preverjajo stanje okoli nas, je ali ni varno, beg, boj ali zamrznitev. To so avtomatski procesi v nas. Možgani in čustva so močno medsebojno prepojeni. Zaradi čustev (še posebej potlačenih) nam možgani sporočajo kaj, kako, kdaj, kaj odreagirati. Vendar pa se z razumom odločamo, da bomo spoznavali, naslavljali, uravnavali svoja čustva. V nasprotnem primeru bodo ona nas obvladovala in nam grenila življenje.