Manjša zaloga in manjši posek

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 31. januar 2024 / 19:04

V gozdnogospodarski enoti Jezersko sta se zaradi ujm in podlubnikov zmanjšala tako lesna zaloga kot letni prirastek, zato v zavodu za gozdove za obdobje do leta 2031 predlagajo nižji možni posek.

Zgornje Jezersko – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta za enoto Jezersko za desetletno obdobje 2022–2031. Načrt je bil javno razgrnjen od 1. do 14. decembra lani, zadnji dan razgrnitve je bila na Zgornjem Jezerskem tudi javna obravnava. Lastniki gozdov in drugi zainteresirani so med razgrnitvijo in na javni obravnavi lahko dali pripombe na načrt. Kot so povedali v zavodu za gozdove, so poudarili predvsem težave, ki jih divjad povzroča z objedanjem mladja, omejevanje lastninske pravice pri gospodarjenju z gozdovi zaradi ekološke in socialne vloge gozdov, zvišanje možnega poseka v državnih gozdovih … Strokovne službe zavoda se bodo do pripomb opredelile, o predlogu bo na februarski seji odločal svet območne enote, dokončno pa bo načrt potrdila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Število zasebnih lastnikov se zmanjšuje

Kot je povedal Primož Šenk iz odseka za načrtovanje razvoja gozdov, enota Jezersko obsega ozemlje celotne občine. Gozdovi zavzemajo 5258 hektarjev ali več kot tri četrtine celotne površine; 2517 hektarjev gozdov je v državni lasti, 2415 hektarjev v zasebni, preostali pa so v lasti lokalnih skupnosti. V zadnjih desetih letih se je število zasebnih lastnikov zmanjšalo z 273 na 222, povprečna zasebna posest meri skoraj enajst hektarjev in je krepko nad slovenskim povprečjem. Sedem zasebnih lastnikov ima več kot sto hektarjev gozda, 14 lastnikov pa od trideset do sto hektarjev.

Odprtost gozdov še ni najboljša

Več kot tri četrtine gozdov je sicer odprtih za gospodarjenje, vendar pri tem velik delež predstavlja žično spravilo. V obdobju 2012–2021 je bila v enoti zgrajena gozdna cesta Štularjeva planina v dolžini 2,3 kilometra ter skupno 48 kilometrov vlak, ob koncu lanskega leta pa je bila dokončana še gozdna cesta pod Kozjim vrhom. Po oceni zavoda za gozdove bi bilo za optimalno odprtost gozdov treba zgraditi še skoraj 27 kilometrov cest, od tega prednostno 19 kilometrov.

V enoti prevladujejo večnamenski gospodarski gozdovi, teh je 4257 hektarjev ali 81 odstotkov, preostalo so varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom v okolici naselja Jezersko in v Ravenski Kočni ter gozdna rezervata Mali vrh in Zadnje stence. Skoraj dve tretjini gozdnega prostora je na območju Nature 2000. To lastnikom prinaša nekatere omejitve pri gospodarjenju z gozdovi, hkrati pa tudi bistveno višje (95-odstotno) državno sofinanciranje varstvenih in gojitvenih del.

Zmanjšujejo možni posek

Lesna zaloga se je v obdobju 2012–2021 zmanjšala s 455 na 411 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek pa z 8,6 na 7,3 »kubika«. Kot pojasnjujejo v zavodu za gozdove, je zmanjšanje posledica velikega sanitarnega poseka in tudi intenzivnejšega gospodarjenja v državnih gozdovih. V zalogi je 70 odstotkov smreke, 18 odstotkov bukve, devet odstotkov macesna … Delež smreke se je v zadnjih desetih letih malenkostno zmanjšal, temu primerno pa se je okrepil delež bukve.

Lastniki so v desetletju 2012–2021 posekali skupno 372 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega več kot polovico zaradi ujm in podlubnikov. Načrt so izpolnili 96-odstotno – v državnih gozdovih so ga presegli za 16 odstotkov, v zasebnih pa zaostali za njim za 18 odstotkov. Z novim načrtom zmanjšujejo možni posek na 334 tisoč kubičnih metrov, za to so se odločili glede na stanje gozdov.

V enoti kot temeljne razvojne težave poudarjajo velik delež objedenosti mladja, kar onemogoča razvoj ciljnih drevesnih vrst, predvsem jelke in plemenitih listavcev. Velika težava so tudi visok delež sanitarnih sečenj, prevelik delež smreke in debelega drevja, počasno odpiranje nekaterih predelov z gozdnimi prometnicami ter različne oblike rekreacije, ki so v nekaterih predelih v konfliktu z drugimi funkcijami gozdov.