Proti gradnji na Bobovku
Civilna iniciativa zbira podpise pod spletno peticijo, ki nasprotuje ideji kranjske občine, da bi v naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev na Bobovku uredili športna igrišča in dva gostinska obrata.
Načrtovanemu projektu iniciativa nasprotuje, ker je 29 hektarjev velik naravni rezervat na Bobovku, edini tovrstni v kranjski občini, zavarovano območje in pomemben ekosistem.
Bobovek – Civilna iniciativa za zaščito Naravnega rezervata na Bobovku je pred dnevi objavila spletno anketo proti pozidavi območja naravnega rezervata glinokopnih bajerjev na Bobovku. Kot navajajo, nasprotujejo nameri Mestne občine Kranj (MOK), da tam postavi športno-rekreacijska in otroška igrišča ter dva objekta. Na MOK odgovarjajo, da gre le za idejno zasnovo celostne ureditve naravnega rezervata, ki so jo predstavili na lanskem zboru krajanov in je bila dobro sprejeta.
Edini naravni rezervat v Kranju
Po navedbah civilne iniciative ima MOK namen neposredno ob Čukovem bajerju postaviti informacijski center s kavarno v velikosti 195 kvadratnih metrov, na zahodnem travnatem delu rezervata pa športni biro z večjim gostinskim in servisnim delom v velikosti 315 kvadratnih metrov, ki bo tudi v funkciji oddajanja in urejanja športnih igrišč (za odbojko, košarko, nogomet, balinanje). Načrtovanemu projektu iniciativa nasprotuje, ker je 29 hektarjev velik naravni rezervat na Bobovku, edini tovrstni v kranjski občini, zavarovano območje in pomemben ekosistem, ki s tremi bajerji in pestrim vodnim ter okoliškim rastlinjem nudi dragocen življenjski prostor številnim, tudi redkim in zaščitenim živalskim vrstam: od okoli 150 vrstam ptic, enajst vrstam rib, sedemnajstim vrstam vodnih hroščev, 41 vrstam metuljev, kačjim pastirjem, dvoživkam, malim sesalcem ... Kot še navajajo v iniciativi, naravni rezervat s Čukovim bajerjem, v katerem je dovoljeno kopanje, hkrati predstavlja tudi neprecenljivo okolje in kopališče za ljubitelje neokrnjene narave, ki z izjemo lesenega pomola ne vsebuje nobenih grajenih struktur.
Iniciativa občini predlaga, naj namesto postavitve gostinskih obratov in športnih igrišč v rezervat poseže bolj premišljeno. Na obstoječem travnatem športnem igrišču bi lahko postavili enotno zasnovan prostor z lesenimi klopmi in mizami, že načrtovano leseno otroško igrišče in fitnes na prostem, ob robu rezervata pa manjše makadamsko parkirišče. Na območju Čukovega bajerja pa predlagajo, da ob soglasju lastnikov zemljišč obnovijo obstoječi leseni pomol in postavijo lesene stopnice za lažji vstop v vodo.
Občina: zgolj idejna zasnova
Na MOK pojasnjujejo, da je bila na pobudo lokalnih prebivalcev leta 2019 izdelana idejna zasnova za ureditev športnih površin, kjer stoji nogometno igrišče, ter preureditev obstoječe infrastrukture na zasebnih zemljiščih, a so idejo opustili, ker ni bilo mogoče pridobiti ustreznih soglasij. »Idejna zasnova za celostno ureditev naravnega rezervata Bobovek, ki posega zgolj na površine v lasti občine, krajevne skupnosti ali države, pa je bila lani predstavljena na zboru krajanov Krajevne skupnosti Kokrica. Idejna zasnova za ureditev obstoječih športnih površin je bila sicer dobro sprejeta, podpira jo tudi zavod za varstvo narave. Poudarjamo pa, da gre za idejno zasnovo,« so odgovorili.
Kot so še poudarili, se zavedajo pomena naravnega rezervata za ohranjanje močvirskega sistema opuščenih glinokopnih bajerjev, kopenskih, močvirskih in vodnih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, kot to določa tudi leta 2016 sprejeti odlok o Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju. Med cilji tega odloka je tudi spoznavanje in doživljanje narave, obiskovanje in urejanje infrastrukture. »Vsi naslednji koraki urejanja tega območja bi bili mogoči zgolj skladno z omenjenim odlokom, ob soglasju zavoda za varstvo narave ter vsekakor v sodelovanju z domačini, krajevno skupnostjo in naravovarstvenimi organizacijami,« še poudarjajo.