Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 26. julij 2024 / 12:01

Naše rokometašice za začetek poražene

Kranj – Še preden se je v Parizu prižgal olimpijski ogenj, je včeraj naša ženska rokometna reprezentanca nastopila na uvodni tekmi olimpijskega turnirja. V skupini A so se varovanke selekt...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...