Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / / 17:50

Rešujejo težave s kanalizacijo

Šenčur – V Sajovčevem naselju v Šenčurju potekajo še zadnja za letos načrtovana dela pri urejanju ločenega kanalizacijskega sistema. Naredili so celo nekaj več, kot so načrtovali, je dejal župan ob...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 31. marec 2008 / 07:00

Matjaž Zupan znova na čelu skakalcev

Kranj - Nekdanji skakalec, nato pa tudi trener naše skalne reprezentance Matjaž Zupan, ki se je v zadnjih sezonah izkazal tudi kot trener mladih čeških skakalcev, je danes...

Prosti čas / ponedeljek, 31. marec 2008 / 07:00

Sproščeno z zvezdami

Pred kratkim smo bili na srečanju z ustvarjalci oddaje Zvezde pojejo ter pevci in zvezdami, uvrščenimi v drugi krog tekmovanja.

Gospodarstvo / ponedeljek, 31. marec 2008 / 07:00

Peko: vsako leto bolje

Tržiška tovarna obutve že četrto leto posluje z dobičkom in ga vlaga v razširitev trgovinske mreže. Postopki lastninjenja še niso začeti.

Gospodarstvo / ponedeljek, 31. marec 2008 / 07:00

Krokarji napadajo jagnjeta

Krokarji so lani na Zgornjem Gorenjskem pokončali 21 jagnjet. V zavodu za gozdove si ob zahtevah za izredni odstrel želijo hitrejši odziv ministrstva za okolje in prostor.

Zanimivosti / ponedeljek, 31. marec 2008 / 07:00

Stari motocikli za dušo

V Smledniku so člani kluba lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov C. M. O. C pripravili tretjo razstavo. Najstarejši motor je bil izdelan leta 1931.