Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / ponedeljek, 21. april 2014 / 13:27

Na Selu občinska stanovanja

Selo pri Žirovnici – Občina Žirovnica začenja projekt izgradnje občinskih stanovanj na Selu 15. Objekt so odkupili lani, gradbeno dovoljenje so že pridobili in dela se bodo pričela še letos. Po bes...

Objavljeno na isti dan


Splošno / / 07:00

Vrhunski profesor mentor mladih glasbenic

V Glasbeni šoli Jesenice so v tem šolskem letu sodelovali z vrhunskim pedagogom Matijo Lorenzom.

Splošno / / 07:00

Od vijaka do junaka

Gornjesavski muzej je v sodelovanju s Tehničnim muzejem Slovenije v Kosovi graščini pripravil zanimivo razstavo o delu izumitelja Josefa Ressla pod naslovom Od vijaka do junaka. Na odprtju razsta...

Splošno / / 07:00

Srečanje pevskih zborov in malih pevskih skupin

V Gledališču Toneta Čufarja je v nedeljo, 25. maja, potekalo območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Organizator je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna i...

Splošno / / 07:00

Slikarska razstava Toneta Kavčiča

V sodelovanju DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela so v razstavnem prostoru Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku v četrtek, 8. maja, odprli razstavo likovnih del Toneta Kavčiča i...

Splošno / / 07:00

Koncert flavtistke Eve Zupan

Glasbena šola Jesenice je v okviru četrtkovih koncertov pripravila koncert Eve Zupan, flavtistke iz razreda profesorja Fedja Rupla. Ob klavirski spremljavi Blaža Puciharja je Eva izvedla dela The...