Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 12:39

Telo ali avto

Imate avto? Redno skrbite zanj? Kako pa? Ga čistite, perete, peljete na servis, ko je treba? Kakšno gorivo točite v svoj avto? Prvo, ki vam pride pod roko ali točno tisto, ki ga je predpis...

Objavljeno na isti dan


Humor / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Ta je dobra

Javni uslužbenec Javni uslužbenec sedi v kuhinji, pije kavo in bere časopis. Žena vsa zgrožena vpraša: »Kaj danes ne greš v službo?« Mož ves prestrašen: »Je...

Prosti čas / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Glavni na vasi

Besniški kvintet bo v nedeljo v Železnikih praznoval desetletnico delovanja. Fantje so prireditev poimenovali Življenje podeželskih plejbojev ali Tuje hočemo, svojega ne damo!

Prosti čas / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Miro in njegovih štirideset lepih let

Miro Mikič je prepoznaven predstavnik letnika 1971 v Kranju. Priljubljen med prijatelji, skoraj vzoren oče hčerke in sina, soprog na dolge proge in ubogljiv sin ter poslušen brat...

Zanimivosti / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Kosilo za tuje delavce

Jesenice - Prostovoljci iz Dobrodelnega društva UP Jesenice so prejšnjo soboto, ob Dnevu za spremembe, pripravili akcijo z naslovom Kosilo za migrantske delavce. V samskem domu n...

GG Plus / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Ena sama strast

Minuli konec tedna je v Ljubljani potekal že peti mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Pravi zbiralci so ljudje posebne vrste, strast, s katero se posvečajo svoji zbirki, pa je neizmerna.