Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 11. december 2013 / 12:31

Dobra družba in čas zase

V Mestni knjižnici Kranj so v preteklih letih prostovoljci opravili več kot trideset tisoč prostovoljskih ur. Na srečanju ob mednarodnem dnevu prostovoljcev smo jih povprašali, zakaj so se odločili za...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 20. oktober 2007 / 07:00

Odgovori na vprašanje in pobude

(Iz gradiva za sejo občinskega sveta)

Splošno / sobota, 20. oktober 2007 / 07:00

Skrbijo za lepe rože in vrtove

S cvetjem in zelenjem so polepšali poletni vsakdan na Plavžu.

Splošno / sobota, 20. oktober 2007 / 07:00

Jeseniška gradbišča

Na parkirnem prostoru jeseniškega pokopališča na Blejski Dobravi hitijo z gradbenimi deli. Uredili bodo odvodnjavanje s parkirnega prostora, asfaltirali celot...

Splošno / sobota, 20. oktober 2007 / 07:00

Na Hrušici bo 12 novih stanovanj

Na Hrušici gradijo nov stanovanjski blok. V njem bo 12 neprofitnih stanovanj. Sedem bo dvosobnih velikosti od 50 do 65 kvadratnih metrov, preostala bodo enosobna in garsonjere. Investitor gradnje...

Splošno / sobota, 20. oktober 2007 / 07:00

Na Hrušici odlično obvladajo gasilske veščine

Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Hrušica se lahko od stoletnega jubileja naprej pohvalijo z vedno novimi uspehi in dosežki. Temeljito so obnovili dom, dobili novo sodobno gasilsko vozilo,...