Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / sreda, 26. avgust 2015 / 11:20

Preizkusili BohinjSki flyer

Za bohinjske smučarske skakalce je bila minula sobota prav poseben dan, saj je Smučarsko skakalni klub (SSK) Bohinj v skakalnem centru na Poljah odprl BohinjSki flyer – simulator rekordnega poleta 251...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Še ena zmaga Schlierenzaureja, Kranjec četrti

Z novo zmago mladega Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja se je v Planici v nedeljo zaključila sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, kristalni globus pa je prvič poljubil Avstrijec Thomas Morge...

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Otroški parlament

Učenci treh osnovnih šol so v občinskem otroškem parlamentu razpravljali o zabavi in prostem času mladih.

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Priznanja civilne zaščite

Iz radovljiške občine so priznanje prejeli Janez Koselj, PGD Mošnje in Društvo GRS Radovljica.

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Večina v najbližji vrtec

V Vzgojno varstvenem zavodu Radovljica bodo 31. marca in 1. aprila vpisovali otroke v vrtec, v vseh sedmih enotah bodo takrat pripravili tudi dneve odprtih vrat.

Splošno / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Nekateri so tudi jezni

Občinsko redarstvo Občine Radovljica je v javnosti znano predvsem po kaznovanju napačnega parkiranja, vendar to ni vse, kar počnejo možje v temno rdečem.