Fotokopija dopisnice, ki jo je Tine poslal iz begunskih zaporov svoji triletni hčerki Albinci

V spomin Valentinu Kokalju, 6. del

Tragičen zaključek življenjske poti izjemnega človeka

Dne 31. julija se je odpravil nazaj v Kokrški odred. Spremljala sta ga dva tovariša. Toda naslednji dan, 1. avgusta 1942, so jih na Bašeljskem sedlu pod Storžičem, medtem ko so počivali, nenadoma presenetili nemški policisti in žandarji iz Preddvora. Tine je poskušal pobegniti, a med begom si je ob nesrečnem skoku (čez žico za zaščito jelenov) zlomil nogo. Skril se je v grm, kjer pa so ga policisti našli.

Najprej so ga odpeljali na gestapo v Kranj, kjer so ga zasliševali in mučili, nato pa poslali v begunjski zapor. Tam se je mučenje in zasliševanje nadaljevalo, a kljub hudemu trpljenju Tine ni klonil, ničesar ni izdal. V Begunjah (v tamkajšnji »taboriščni knjigi« je vpisan pod zap. št. 3519) je preživel pet mesecev. Dne 2. januarja 1943 so ga prepeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, teden dni zatem pa v bližnjo podružnico Gusen (po navedbah sorodnikov je bil tam vpisan pod zap. št. 21011).

V taborišču je Tine živel v izredno težkih pogojih, delal je v kamnolomu in opravljal še druga naporna zemeljska dela. Taboriščno življenje je Tineta popolnoma izčrpalo in uničilo njegove življenjske moči, ni pa zlomilo njegovega duha. Do konca je ostal zaveden Slovenec, veren in dober človek, ki je s sotrpini delil tudi najmanjši košček kruha – o tem so po vojni pripovedovali njegovi tovariši in sojetniki, ki so zapor preživeli in se vrnili domov. Valentin Kokalj je umrl 28. novembra 1943. Obvestilo o smrti je iz Mauthausna nekaj dni zatem v Kranju prejel njegov brat Nace.

Tako se je tragično zaključila življenjska pot našega Valentina Kokalja oz. Zormanovega Tineta, ki je storil mnogo za razvoj in napredek, lepše in boljše življenje svojega kraja in svojih sokrajanov. Kot velikemu domoljubu mu je v svoji osebnosti uspelo združiti oboje – ljubezen do kulturnega izročila in narodno zavest. Za kulturo in slovenski jezik, ideje in svobodo slovenskega naroda je zastavil vse, kar je imel – svoj dom, svojo družino, svoje imetje in svoje življenje. In sam je vse to tudi izgubil. A njegovo delo je zapustilo globoko sled v našem kraju, še posebno na kulturnem področju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / petek, 9. november 2018 / 14:09

Cesta v Jelendol kmalu prevozna

Jelendolski otroci so se včeraj po dodatnih treh dneh počitnic vrnili v šolske klopi. Tržiču in Kranjski Gori vlada odobrila 275 tisoč evrov.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 24. marec 2021 / 20:36

Spletno praznovanje materinskega dne

Škofja Loka – Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi na praznovanje materinskega dne, ki bo potekalo jutri, v četrtek, 25. marca ob 19. uri na Zoom povezavi. Osrednji gost večera bo družinski t...

Kranj / sreda, 24. marec 2021 / 20:34

Na Orehku postavili merilnik kakovosti zraka

Kranj – Lokalna energetska agencija Gorenjske je v okviru projekta SECAP Interreg Italija - Slovenija v Krajevni skupnosti Orehek - Druilovka postavila že četrto merilno postajo za izvajanje merite...

Gospodarstvo / sreda, 24. marec 2021 / 19:58

Obnova gozdov v porastu

Lani je bilo posajenih blizu dva milijona dreves.

Zanimivosti / sreda, 24. marec 2021 / 19:56

Po čem pa je dišalo iz vaše kuhinje

Pretekli teden sem sklenila sedemdnevni kulinarični krog. »Manija« se je začela že v petek, ko sem pri Nejcu stopila v kuhinjo in je vame udaril slasten vonj po linških piškotih, ki sva se...

Rekreacija / sreda, 24. marec 2021 / 19:30

Grebenska gora

Kalški greben (2224 m n. m.) – Zimske razmere so v gorah zahtevne in včasih tudi nepredvidljive, da o presenetljivih razmerah niti ne govorim. Obisk grebenske gore v popolnih snežnih razmerah.