Luna nagajiva (5. del)

<p>Zato pa še živimo:</p><p>Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, se je rodil 24. decembra 1829 v Šentjurju pri Celju. Prvi znani iz družine je bil Jurij, njegova sinova pa Matija (sin Maksimilijan, zdravnik v Laškem) in Fran, ki je slovel po zdravljenju sive mrene. Franovi sinovi so Alojz, Benjamin in Gustav (sinova Josip in Benjamin). Priljubljena so bila tudi Ipavčeva dekleta, ki so nastopala na koncertih po Evropi kot Prvi avstrijski damski kvartet ... Gre za naše prednike.</p> <p>Zato pa še živimo:</p><p>V Gornjem Gradu se je okoli leta 1490 rodil slovenski prednik Benedikt Kuripečič, ki je Evropi prvi predstavil Turke. Do takrat so jih poznali samo kot krvoločne ubijalce. Kuripečič je opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji …</p>
Povsod je lepo, doma ni nič drugače

Podobno kot v svetu so se stvari razvijale tudi na Balkanu. Čeprav je šlo v bistvu za ljubi kruhek, naj bi bili »premagani« (oziroma nekateri njihovi voditelji) prepričani, da so v razvoju že nekaj naprej. Ob tem združevanju v nekakšni zaokroženi državni tvorbi ni bilo mogoče priti do čiste nacionalne državne združbe, saj bi tako morali priznati, da gre za nacizem, ki se je še posebej osramotil z Adolfom Hitlerjem v Nemčiji in svetu.

Ob zaokrožanju državnih mej je povsod moralo priti do velikih območij, na katerih (še vedno) živijo narodnostno pomešani ljudje. Nekje, gledano iz sedanjega stanja, na to ne gledajo kot na težavo in so sprejeli, da je mogoče normalno živeti tako, da tudi manjšinam v skupni državi priznajo vse človekove pravice. Vemo, da je to mogoče. (?) Zdaj, po svetovni vojni in osamosvojitvi Slovenije, morda razumemo takšno sobivanje v Avstriji in Nemčiji. Menda nekateri Avstrijci rečejo, da so sicer Nemci, kljub temu pa so državljani Avstrije. Sicer pa imamo zdaj nekaj podobnega tudi Slovenci z Avstrijo. Tudi z Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Včasih sicer tudi zavre kri, kot takrat, ko je predsednica Slovenije Slovence v Trstu nagovorila, da so v svoji domovini …

Gre za odnose, ki veljajo med združenimi državami Evrope. Eden od pogojev za vstop nove države v Evropsko unijo je, da ima s sosednimi državami priznane meje, ker naj bi to onemogočilo morebitne spopade za ljubi kruhek. Razumljivo …

Izgovori na mačjem repu

Stari rek pravi, da je vsak izgovor dober, tudi če ga maček na repu prinese. To lahko razumemo kot osnovo iz preteklosti, ko so se nekateri znašli na svojem ozemlju, ki je nenadoma pripadlo drugi, sosednji državi. Nekje je bila rodnost večja, drugod so se k njim priselili ljudje od drugod. Sledili so vse ostrejši spori, kaj je naše in kaj vaše ... Vojna! Gre za ljubi kruhek?

Morda tako zdaj opravičuje Rusija zahtevo po ukrajinskem Krimu? Preprosto si ga je priključila. Naslednji kamen spotike naj bile tudi številne pokrajine v Ukrajini, kjer naj bi se prepirali, katere narodnosti so kje v večini. To so začeli dokazovati s pravico močnejšega. Trditve in izgovori na mačjem repu. Ko se srečata dve močni interesni sili, ima lahko to strahotne, tudi krvave posledice.

Podobni »nesporazumi« so bili tudi v nekdanji Kraljevini Jugoslaviji, kjer so razumljivo prevladovali Srbi. Ozemlje Kosova, zdaj priznane države, kjer naj bi bili v času srbske kraljevine v večini Srbi, naj bi pripadalo Srbiji, ne pa Kosovcem (Albancem?), ki naj bi se v resnici na hitro na novo doseljevali ali pa se morda hitreje razmnožili in tako postali večinski narod. Ostaja možnost, da bodo težavo uredili s posredovanjem Evrope, vendar ne gre za redek dogodek, saj si po vsem svetu posamezne države iščejo za pomoč vojaške ali ekonomsko močne sile. Gre za obstoj in ljubi kruhek?

Se zdaj odloča o tretji svetovni vojni, ki bi lahko povzročila splošno razsulo? Seveda to ne velja samo za Balkan. Je rešitev v medsebojnem priznavanju meja s sporazumom? Srbija bo samo tako (vsaj trenutno) lahko sprejeta v združenje evropskih držav, kjer sprejmejo samo države, ki imajo z vsemi svojimi sosedi podpisane medsebojno priznane mejne sporazume …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Naklo / sobota, 25. november 2023 / 15:11

Koraki do Športnega parka Naklo

Naklo – Nakelski občinski svetniki so na zadnji seji v prvem branju sprejeli Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športni park Naklo. Gradnja športnega parka obsega ureditev igrišč, posta...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / torek, 18. julij 2023 / 20:34

V Bohinju so se oglasile sirene

V Bohinju so zaradi nevarnosti neurij malo pred 19. uro sprožili sirene za splošno nevarnost. Turiste, ki so na prostem, pozivajo, naj si poiščejo varno zavetje.

Gospodarstvo / torek, 18. julij 2023 / 18:15

Poziv državi k ukrepanju

Kranj – Kmetijsko-gozdarska zbornica, sindikat kmetov in zadružna zveza pozivajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da omeji uvoz žita in mlevskih izdelkov iz Ukrajine oziroma z ukr...

Šport / torek, 18. julij 2023 / 18:13

V dveh dneh na Pokljuki kar štiri kolesarske dirke

Kolesarski klub Bled in Kolesarski klub Gorje sta minuli konec tedna pripravila kar štiri dirke, saj se je v soboto začelo s 50. Pokalom Bleda in Veliko nagrado Gorij, v nedeljo pa se je nadaljevalo z...

Škofja Loka / torek, 18. julij 2023 / 18:13

Srečanje izgnancev Gorenjske

Škofja Loka bo to soboto gostila jubilejno, dvajseto srečanje izgnancev Gorenjske, ki ga pripravlja škofjeloška območna organizacija Društva izgnancev Slovenije.

Naklo / torek, 18. julij 2023 / 18:12

Delavno in zdravo življenje

Častitljivo 101 leto je pretekli četrtek praznovala Marjeta Pintar iz Podbrezij, mati, babica in prababica, ki se svojega življenja spominja predvsem kot zelo delavnega in zdravega. V Domu starejših o...