Luna nagajiva (5. del)

<p>Zato pa še živimo:</p><p>Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, se je rodil 24. decembra 1829 v Šentjurju pri Celju. Prvi znani iz družine je bil Jurij, njegova sinova pa Matija (sin Maksimilijan, zdravnik v Laškem) in Fran, ki je slovel po zdravljenju sive mrene. Franovi sinovi so Alojz, Benjamin in Gustav (sinova Josip in Benjamin). Priljubljena so bila tudi Ipavčeva dekleta, ki so nastopala na koncertih po Evropi kot Prvi avstrijski damski kvartet ... Gre za naše prednike.</p> <p>Zato pa še živimo:</p><p>V Gornjem Gradu se je okoli leta 1490 rodil slovenski prednik Benedikt Kuripečič, ki je Evropi prvi predstavil Turke. Do takrat so jih poznali samo kot krvoločne ubijalce. Kuripečič je opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji …</p>
Povsod je lepo, doma ni nič drugače

Podobno kot v svetu so se stvari razvijale tudi na Balkanu. Čeprav je šlo v bistvu za ljubi kruhek, naj bi bili »premagani« (oziroma nekateri njihovi voditelji) prepričani, da so v razvoju že nekaj naprej. Ob tem združevanju v nekakšni zaokroženi državni tvorbi ni bilo mogoče priti do čiste nacionalne državne združbe, saj bi tako morali priznati, da gre za nacizem, ki se je še posebej osramotil z Adolfom Hitlerjem v Nemčiji in svetu.

Ob zaokrožanju državnih mej je povsod moralo priti do velikih območij, na katerih (še vedno) živijo narodnostno pomešani ljudje. Nekje, gledano iz sedanjega stanja, na to ne gledajo kot na težavo in so sprejeli, da je mogoče normalno živeti tako, da tudi manjšinam v skupni državi priznajo vse človekove pravice. Vemo, da je to mogoče. (?) Zdaj, po svetovni vojni in osamosvojitvi Slovenije, morda razumemo takšno sobivanje v Avstriji in Nemčiji. Menda nekateri Avstrijci rečejo, da so sicer Nemci, kljub temu pa so državljani Avstrije. Sicer pa imamo zdaj nekaj podobnega tudi Slovenci z Avstrijo. Tudi z Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Včasih sicer tudi zavre kri, kot takrat, ko je predsednica Slovenije Slovence v Trstu nagovorila, da so v svoji domovini …

Gre za odnose, ki veljajo med združenimi državami Evrope. Eden od pogojev za vstop nove države v Evropsko unijo je, da ima s sosednimi državami priznane meje, ker naj bi to onemogočilo morebitne spopade za ljubi kruhek. Razumljivo …

Izgovori na mačjem repu

Stari rek pravi, da je vsak izgovor dober, tudi če ga maček na repu prinese. To lahko razumemo kot osnovo iz preteklosti, ko so se nekateri znašli na svojem ozemlju, ki je nenadoma pripadlo drugi, sosednji državi. Nekje je bila rodnost večja, drugod so se k njim priselili ljudje od drugod. Sledili so vse ostrejši spori, kaj je naše in kaj vaše ... Vojna! Gre za ljubi kruhek?

Morda tako zdaj opravičuje Rusija zahtevo po ukrajinskem Krimu? Preprosto si ga je priključila. Naslednji kamen spotike naj bile tudi številne pokrajine v Ukrajini, kjer naj bi se prepirali, katere narodnosti so kje v večini. To so začeli dokazovati s pravico močnejšega. Trditve in izgovori na mačjem repu. Ko se srečata dve močni interesni sili, ima lahko to strahotne, tudi krvave posledice.

Podobni »nesporazumi« so bili tudi v nekdanji Kraljevini Jugoslaviji, kjer so razumljivo prevladovali Srbi. Ozemlje Kosova, zdaj priznane države, kjer naj bi bili v času srbske kraljevine v večini Srbi, naj bi pripadalo Srbiji, ne pa Kosovcem (Albancem?), ki naj bi se v resnici na hitro na novo doseljevali ali pa se morda hitreje razmnožili in tako postali večinski narod. Ostaja možnost, da bodo težavo uredili s posredovanjem Evrope, vendar ne gre za redek dogodek, saj si po vsem svetu posamezne države iščejo za pomoč vojaške ali ekonomsko močne sile. Gre za obstoj in ljubi kruhek?

Se zdaj odloča o tretji svetovni vojni, ki bi lahko povzročila splošno razsulo? Seveda to ne velja samo za Balkan. Je rešitev v medsebojnem priznavanju meja s sporazumom? Srbija bo samo tako (vsaj trenutno) lahko sprejeta v združenje evropskih držav, kjer sprejmejo samo države, ki imajo z vsemi svojimi sosedi podpisane medsebojno priznane mejne sporazume …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Gorenjska / sobota, 15. maj 2021 / 12:50

V petek 494 okužb z novim koronavirusom, umrlo šest covidnih bolnikov

Ljubljana – Včeraj so ob 4177 testih PCR potrdili 494 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih je bil tako 11,8-odstoten. V bolnišnicah se je zdravilo 421 covidnih bolnikov, od tega j...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 06:00

Nad vsem skupaj je revolucija

Nedavne volitve v Nikaragvi so potekale v znamenju mirovniške in hipijevske ikonografije. Volitve je kot član misije Evropske unije opazoval tudi naš sodelavec.

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Slovenija za Luno

Kje je pravzaprav Slovenija? Le malo tujcev ve, kam jo umestiti na zemljevidu sveta; Američani jo pogosto postavijo kar nekam na mejo z Rusijo ali med nekdanje sovjetske republike, številni Evropejci...

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Arhitekt Ivan Vurnik

Radovljiški rojak, arhitekt Ivan Vurnik (1884 - 1971) je eden izmed treh pionirjev in utemeljiteljev moderne arhitekture na Slovenskem. Avtor vrste sodobnih arhitekturnih rešitev je deloval tudi na ur...

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Vplivni mož iz ozadja

Na dan reformacije 2011 je umrl Niko Kavčič, škofjeloški rojak, prvak slovenskega bančništva v 2. polovici 20. stoletja. Njegova je bila tudi ideja, da se pošlje zgodovinarja Pavla Blaznika v münchens...

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Podeželje - rajski vrt ali iluzija raja?

Sta Sloveniji dve - podeželska in mestna, ruralna in urbana? Kateri pripadate, ste meščan(ka) ali podeželan(ka)? Ali veste, da je bil na gradu Jable pri Mengšu 7. decembra "iniciiran" slovenski podeže...