Novi zakon ne prepoveduje ogrevanja na plin in drva

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / sreda, 17. januar 2024 / 07:14

Očitke, da novi energetski zakon prepoveduje ogrevanje na plin in drva, na ministrstvu zavračajo, češ da gre za zavajanje javnosti.

Ljubljana – Vlada je v začetku decembra sprejela predlog novega energetskega zakona. Kompleksen in obsežen predlog, ki zajema deset poglavij in 188 členov, naj bi celovito prenovil trenutno veljaven zakon ter prilagodil obstoječi pravni okvir na področju energetike in izzive zelenega prehoda.

Predlog, ki je v obravnavi v državnem zboru, pa je naletel na precej kritičen odziv v delu javnosti. Prejšnji teden je tako NSi sklical nujno sejo parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z le eno točko: ustavimo norost zelenega prehoda. V stranki med drugim menijo, da vlada s predlogom želi prepovedati projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjskih stavbah ter v strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva.

Očitke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ostro zavračajo, češ da gre za zavajanje javnosti in da predlog nikakor ne vsebuje prepovedi ogrevanja na plin in drva. »Energetski zakon na področju energetike ureja in odgovarja na izzive razogljičenja in ureja energetski vir predvsem za novogradnje, hkrati pa omogoča, da se uporabniki sami odločijo, za katerega izmed energetskih virov se bodo odločili. Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, prav tako tudi ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina tistim, ki ga uporabljajo,« pravijo na ministrstvu, kjer odgovarjajo tudi na nekatere druge očitke.

Kot so podrobneje pojasnili, bo ogrevanje na plin še vedno dovoljeno in da omejitve veljajo »zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske in s tem fosilnih goriv niti ne potrebujejo«.

Zemeljski plin bo prav tako še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Kot pojasnjujejo, bodo obstoječi uporabniki plina za ogrevanje tega še naprej uporabljali in koncesije »se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir«.

Omejitev za lesno biomaso bo veljala »le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka«. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika, so poudarili na ministrstvu. »Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno bomo lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, npr. za kuhanje, kamin …« so še dodali.

Kot še pojasnjujejo, zeleni prehod povečuje našo energetsko neodvisnost in odpornost ter zmanjšuje posledice podnebnih sprememb, saj se Slovenija zaradi geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Pri tem dodajajo, da Slovenija vsako leto plača več kot tri milijarde evrov zgolj za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina. S postopnim omejevanjem fosilnih goriv zato država želi zmanjšati uvozne odvisnosti na področju oskrbe z energijo. Dodali pa so še, da gospodarstvo, ki se ne bo razogljičilo, v prihodnosti ne bo konkurenčno.