V pričakovanju reforme

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 15. januar 2024 / 11:41

Cilj davčne reforme bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost, so prepričani v Gospodarskem krogu.

Ljubljana – V sredo so v gospodarskih in kmetijskih združenjih, povezanih v Gospodarski krog, organizirali strokovni posvet z naslovom V pričakovanju davčne reforme. Reformo vlada obljublja že od začetka mandata, a zaveze še ni uresničila. Dogodek je tako spomnil tudi na nedavno obljubo premierja Roberta Goloba na Vrhu slovenskega gospodarstva, na katerem je napovedal izhodišča za davčno reformo do konca marca.

A za zdaj so predstavniki gospodarskih združenj precej kritični do novih obremenitev, na kar je v uvodnem pozdravu opozorila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. »Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in poslovne subjekte in ga ne smemo prepogosto spreminjati. Cilj bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ugodna davčna politika namreč spodbuja tuje investicije in gospodarsko rast in to je najboljši način za vzdržne javne finance na dolgi rok,« je povedala generalna direktorica.

Davki so prvi pogoj, da pridemo, kamor želimo

Kot je na uvodnem predavanju povedal dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), se moramo lotiti celotnega svežnja ukrepov, ki nas bo popeljal do blaginje, pri čemer je učinkovita davčna politika prvi pogoj, da pridemo, kamor si želimo. Kot pravi Wostner, je še posebno ob pomanjkanju delovne sile, ki je ob staranju prebivalstva nova stalnica, nujno povečati produktivnost, zato pa moramo investirati v znanje, raziskave in razvoj ter razširiti in poglobiti inovacijski proces. Slovenija mora zato postati privlačna država za visoko izobraženo delovno silo, ki bo kos tehnološki revoluciji, ki jo poganjata razvoj generativne umetne inteligence in avtomatizacija. Za to pa po Wostnerjevih besedah potrebuje atraktivno davčno politiko. Pri tem je poudaril, da na Umarju ne govorijo o nižanju davkov, temveč o prestrukturiranju.

Če bo na hitro, je bolje, da je ni

Vprašanje davčne reforme so pretresali tudi udeleženci na okrogli mizi. Dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete je kot nujen pogoj poudaril predvidljivost pravnega sistema in omenil tudi »velik, pa vendarle skriti davek«, ko država ne zagotovi učinkovitega in poštenega razreševanja sporov v družbi. Pri tem je dodal, da Ustavno sodišče po vsebini odloči le v 13 odstotkih zadev. »Če ne bomo uredili pravosodnega sistema, bomo dopuščali vsakršni oblasti, da bo z našimi pravicami počela, kar bo hotela,« je poudaril.

Dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete se boji, da je trenutna davčna reforma, ki jo načrtuje vlada, »rokohitrstvo« in je tako kot preostali govorci prepričan, da bi morali resno davčno reformo uvesti skupaj s pokojninsko. »V tej situaciji bi raje videl, da davčne reforme ne bi bilo, ker če bo, bi lahko naredila več škode kot imela koristi,« je dejal Mrak in dodal, da vlada preveč razmišlja o tem, kako prerazdeliti kolač, ki je na voljo, namesto da bi ga poskušala povečevati.

Tudi dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete je prepričana, da bi se morala politika več ukvarjati s tem, kako družbo pripeljati do večje produktivnosti. »Če želimo višje plače in živeti bolje, moramo ustvariti več,« je povedala in poudarila tudi visoko davčno obremenitev plač, ki je v zadnjih letih precej na škodo visoko izobražene delovne sile.

Predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun se ni želel opredeljevati glede davčne reforme, kot pa je dejal, ta ni smiselna brez hkratne pokojninske in zdravstvene reforme. Poudaril je pomen predvidljivih in stabilnih javnih financ tudi na srednji in dolgi rok ter konkurenčno in ustrezno porazdeljen davčni primež.

Tudi mag. Ivan Simič iz Davčno svetovalne zbornice Slovenije dvomi, da je vlada v tako kratkem času zmožna pripraviti celovito reformo, zato je predlagal nekaj konkretnih ukrepov, med katerimi so znižanje davka od dohodka pravnih oseb, ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, pri dohodnini pa znižanje dohodninske stopnje v zadnjem razredu na 40 ali največ 45 odstotkov, dvig splošne davčne olajšave na sedem tisoč evrov in razmislek o uvedbi šestega dohodninskega razreda. Skeptičen je do obdavčitve premoženja, ker je težko izvedljiva, da bi bila pravična za vse, naklonjen pa je zvišanju stopnje DDV z 22 na 23 odstotkov.