Luna nagajiva (4. del)

<p>Zato pa še živimo:</p><p>Slovenski prednik Jacobus Gallus Carniolus (tudi Jacobus Handl) iz Ribnice je bil eden najbolj spoštovanih glasbenikov Evrope. Z zadnjim delom imena je poudarjal, da je doma s Kranjskega. To razumemo kot velik ponos na svojo domovino, današnjo Slovenijo.</p><p>Napisal je več maš ter zborovskih skladb, med njimi kar štiri knjige motetov in več kot sto madrigalov. Njegova dela ga uvrščajo v vrh evropske glasbene ustvarjalnosti.</p>
Slovani na Balkanu

Na Balkanu so hitro prevladali Slovani. Izstopali so južni Slovani, ki so, milo rečeno, »trkali« na zavest in potrebo po združevanju, da bi bili potem močnejši in bogatejši. Vsi? Seveda je šlo za ljubi kruhek …

Rodila se je Jugoslavija oziroma Kraljevina Jugoslavija pod krono srbskih Karađorđevićev. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Presenetljivo ali ne, povezani se kmalu znajdejo v tej tvorbi tudi Črnogorci, Makedonci, Albanci, Bosanci. Pravzaprav vsi okoliški sosedje. Nasilno ali kako drugače …?

Srbska kraljevska družina je bila večkrat tudi v sorodstvenih zvezah z drugimi evropskimi vladavinami. Evropske države – kraljevine so videle v močni slovanski državi, s katero so bili njihovi kralji sorodstveno povezani, oporo v tekmovanju za ljubi kruhek, kot zaščitni zid pred mogočno Rusijo oziroma rodbino Romanov. Nikolaj II. Ruski naj bi imel odlično izobrazbo in bil najbolj izobražen vladar svojega časa, ki pa je vendar odraščal praktično samo v krogu svoje družine, neodvisno od evropskih kraljevin. Srbski Karađorđevići naj bi tako odigrali, ob nasprotnih uslugah, pomembno zaščitno vlogo. Čas je kasneje, sicer po usmrtitvi Romanovih, poslal iz Rusije v Evropo in svet neprimerno strahotnejšo grozoto – komunizem. Seveda za ljubi kruhek (vodilnih) posameznikov.

Ima tudi pri tem kaj luna nagajiva, ki je vsega kriva? Neka mama je vzkliknila: »Ustavite svet, da bom izstopila. Groza me je, v kakšen svet bom poslala otroke, ki jih vzgajam.«

V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so (kolikor se je dalo) poudarjali, da so vsi enakopravni. Verjemi, kdor more, ker se je vseeno prevečkrat slišalo: »Govori srbsko, da te razume celi svet!« O poteku dogodkov kasneje …

V kraljevini so bili številčno najmočnejši Srbi. Ker razumljivo dolgo (ali nikoli) niso bile med plemeni potegnjene ograje, je prišlo z naraščanjem števila prebivalcev do več mešanja ljudi, kjer so imeli prednost številnejši oziroma bolje povedano – bogatejši. Ali potem lahko rečemo, da je bitko za ljubi kruhek zamenjalo, da je denar sveta vladar? Eno in drugo je obstalo …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Kamnik / sobota, 21. november 2009 / 07:00

Slovo od Tomaža Humarja v Kamniški Bistrici

Kamniška Bistrica - Srečanje v spomin na preminulega kamniškega alpinista Tomaža Humarja bo v soboto ob 11. uri pri planinskem domu v Kamniški Bistrici, kjer je Tomaž tudi...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...