Opustimo neumnosti

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 15. januar 2024 / 13:52

Prejšnji teden smo zapisali, da začnimo leto 2024 z opustitvijo kakšne neumnosti, ki jo delamo že leta in leta.

Igranje video igric. Ko greš spat, si še na telefonu (od tega nimamo nič), kajenje (škodi telesu), iskanje krivca (absolutno neproduktivno), se ne držiš besede, nisi mož beseda, da si vedno daš preveč obveznosti, čeprav veš, da ne boš mogel narediti, piješ, ker vsi pijejo, poješ preveč sladkorja, čeprav veš, da se to vidi na tvojem telesu, se zaženeš v hrib in vedno na sredini obstaneš, sopihaš, nato pa še moža ozmerjaš, ker te vedno vnaprej opozori. Prelaganje nujnih aktivnosti, prelaganje odgovornosti, si len – nočeš, ne ljubi se ti kuhati in greš rajši jest v gostilne, čeprav veš, da to ni najbolj zdravo.

Verjamemo vsem drugim (prehrambnim strokovnjakom, terapevtom, osebnim trenerjem, dušebrižnikom … in Facebooku!!!), samo sebi ne – tako trošimo denar in sebe dajemo v nič. Nato pa smo jezni sami nase. Usmerimo to jezo v aktivnosti in novo znanje. Sedimo pred ekrani, namesto da bi šli na malo daljši sprehod – kliknimo off in gremo. Tako preprosto je to. Živimo preko lastnih finančnih sposobnosti. Neumnost je, kadar starši to podpiramo z 200 evri na mesec – da bo revček pri 42 letih lahko šel smučat.

Preveč se ukvarjamo z delom in kariero, zanemarjamo pa družino – otroci so enkrat majhni, žena pa tudi ne bo potrpežljiva še naslednjih 25 let. Nočemo se naučiti sodobnih tehnologij in še vedno plačujemo račune kot pred 30 leti. Sprašujem, kje naj dobim telefonsko številko, Google nas pa čaka, zanemarjamo redne zdravstvene preglede in preventivo.

Hitimo v odnose, ne da bi temeljito spoznali partnerja. Kritiziramo druge, potem se pa čudimo, zakaj nikogar ni na obisk (ljudje to čutijo). Kritični smo do mlajše generacije in ne prepoznavamo vrednosti njihovih idej. Ignoriramo potrebo po prilagajanju življenjskega sloga, ker smo se postarali. Škodljivi so notranji samogovori – obtoževanje, omalovaževanje sebe, polivanje s krivdo za vse mogoče, siljenje samega sebe v perfekcionizem in v primerjanje sebe z drugimi.

Morda se vznemiriš za stvari, na katere nimaš vpliva. Mogoče se kriviš za pretekla dejanja. Verjetno se trudiš odgnati boleča občutja. Morda preveč pospravljaš in čakaš, kdaj bo padel prah na omaro, mogoče si ne priznaš, da si božji otrok, morda ne zmoreš sprejeti Dobrega, ki ti ga kdo ponudi, verjetno imaš kak ritual, ki ne daje nikakršnih rezultatov, pa ga kljub temu ponavljaš.

V odnosih je neumnost preveč govoriti in premalo poslušati. Zanemarjanje mentalne higiene, premalo sočutja in neizražanje čustev dolgoročno vodi v bolezen. Neumnost je biti vsem vedno na razpolago, nase pa pozabiti. In res je neumnost, če nočemo poslušati sebe in da nismo ponosni na lastne dosežke.