Sto slovenskih ljudskih: z vrhunskimi slovenskimi ilustracijami, Morfemplus, Jezero, 2023, 328 strani

Sto slovenskih ljudskih

»Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero, v davnih dneh ni bilo vode, ampak široka dolina, prekrita s cvetočimi travniki. Sredi doline je stal hribček z velikansko skalo na vrhu. V nočeh, oblitih z zlato mesečino, so ob tej skali na vrhu hribčka gorske vile plesale svoje vilinske plese. Vedno so bile bose. Bile so mile in lepe, imele so dolge svetle lase in dolge bele obleke. Po vsej zeleni dolini okoli hribčka so vsako poletje pastirji pasli ovce. Povsod je bilo dovolj sočne paše, a ovce so se najraje pasle ravno na hribčku in popasle travo okrog vilinske skale. 'Ne dovolite, da ovce popasejo travo okrog naše skale,' so nekega dne vile prosile pastirje. 'Za naše plese potrebujemo mehko plesišče, zato prosimo, da ga ogradite,' so še dodale. Pastirji pa se niso zmenili za to prošnjo in so še naprej dovoljevali svojim ovcam, da so nemoteno mulile travo okrog vilinske skale. 'Če ne boste trate in skale na vrhu našega hriba ogradili vi, ju bomo ogradile same,' so nekega dne vile jezno zagrozile pastirjem. Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali in še vedno so pustili svoje ovce, da so se pasle na hribčku sredi travnika. Kmalu je bila okrog vilinske skale le še gola zemlja. Vilam je pri plesu drselo na trdi zemlji in nekega dne je najmlajša in najlepša vila med plesom padla in si poškodovala nogo. Jezne vile so se tedaj odločile, da bodo izvršile svojo grožnjo pastirjem – same si bodo ogradile svoje plesišče! Iz gore so priklicale studence in potoke. Voda je hrumeč pridrla s planin in drla in drla toliko časa, dokler ni prekrila zelene doline in ogradila vilinskega hribčka z mokro ograjo. Vsi pašniki neubogljivih pastirjev so ostali globoko pod vodo, le vilinski hribček s skalo je kot otok molel iz jezera. Na tem otoku so vile poslej vsako mesečno noč nemoteno plesale svoje plese.« (str. 309)

Med stotimi pravljicami v tej knjigi sem za ponazoritev izbral gornjo z naslovom Blejsko jezero. Pravljice, ki sodijo v slovensko pravljično klasiko, je za to objavo in našemu času primerno priredila Dušica Kunaver, z vrhunskimi slovenskimi ilustracijami jih je obogatilo 25 ilustratorjev, likovno je knjigo uredila Tatjana Pregl Kobe, literarno pa Tine Logar. Knjigo, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu 2023 proglašena za »knjigo leta«, je opremil Matej Nemec. Izdala pa jo je založba Morfem, ki ne domuje v Ljubljani, ampak v kraju Jezero ob Ljubljanskem barju. Pravljice so po naši pameti namenjene otrokom, a bodo v tako lepi podobi, kot jo imajo v tej knjigi, obogatile tudi vse tiste, ki jih bodo otrokom brali in prikazovali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / torek, 22. april 2008 / 07:00

Odkar ni več meje, je tudi gostov manj

Od decembra lani, ko je Slovenija prevzela šengenski mejni režim, na Jezerskem vrhu ni več mejne kontrole. Avtomobili, ki vozijo čez nekdanji mejni prehod, se le še poredko ustavljajo v gostilni, kjer...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Menija ne bodo več spreminjali

»Treningi, kot je bil današnji, so koristni, saj prispevajo k večji uigranosti ekipe. Ko kuhamo za večje število gostov, se ponavadi pokažejo še zadnje pomanjkljivosti, zaradi katerih bi na tekmo...

Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

V vsaki situaciji nekaj humorja

Tomaž Čop je pred osemnajstimi leti zaplul v radijske valove, ves ta čas pa je povezan s humorjem in oddajami, ki zabavajo poslušalce.

Kranj / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Propad štipendijske sheme?

Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Znamenitih majolik bo odslej manj

Po 153 letih so kamniške majolike - enega najbolj prepoznavnih slovenskih spominkov s specifično ročno poslikavo, ki je ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izdelovati.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Cvetoči vrt, Monetov atelje

"Razen slikanja in vrtnarjenja nisem dober v ničemer," je nekoč rekel sloviti impresionistični slikar Claude Monet. Na podeželskem posestvu v vasi Giverny, kjer je ustvaril čudovit vrt, ki je postal n...