Sto slovenskih ljudskih

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. januar 2024 / 15:44

»Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero, v davnih dneh ni bilo vode, ampak široka dolina, prekrita s cvetočimi travniki. Sredi doline je stal hribček z velikansko skalo na vrhu. V nočeh, oblitih z zlato mesečino, so ob tej skali na vrhu hribčka gorske vile plesale svoje vilinske plese. Vedno so bile bose. Bile so mile in lepe, imele so dolge svetle lase in dolge bele obleke. Po vsej zeleni dolini okoli hribčka so vsako poletje pastirji pasli ovce. Povsod je bilo dovolj sočne paše, a ovce so se najraje pasle ravno na hribčku in popasle travo okrog vilinske skale. 'Ne dovolite, da ovce popasejo travo okrog naše skale,' so nekega dne vile prosile pastirje. 'Za naše plese potrebujemo mehko plesišče, zato prosimo, da ga ogradite,' so še dodale. Pastirji pa se niso zmenili za to prošnjo in so še naprej dovoljevali svojim ovcam, da so nemoteno mulile travo okrog vilinske skale. 'Če ne boste trate in skale na vrhu našega hriba ogradili vi, ju bomo ogradile same,' so nekega dne vile jezno zagrozile pastirjem. Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali in še vedno so pustili svoje ovce, da so se pasle na hribčku sredi travnika. Kmalu je bila okrog vilinske skale le še gola zemlja. Vilam je pri plesu drselo na trdi zemlji in nekega dne je najmlajša in najlepša vila med plesom padla in si poškodovala nogo. Jezne vile so se tedaj odločile, da bodo izvršile svojo grožnjo pastirjem – same si bodo ogradile svoje plesišče! Iz gore so priklicale studence in potoke. Voda je hrumeč pridrla s planin in drla in drla toliko časa, dokler ni prekrila zelene doline in ogradila vilinskega hribčka z mokro ograjo. Vsi pašniki neubogljivih pastirjev so ostali globoko pod vodo, le vilinski hribček s skalo je kot otok molel iz jezera. Na tem otoku so vile poslej vsako mesečno noč nemoteno plesale svoje plese.« (str. 309)

Med stotimi pravljicami v tej knjigi sem za ponazoritev izbral gornjo z naslovom Blejsko jezero. Pravljice, ki sodijo v slovensko pravljično klasiko, je za to objavo in našemu času primerno priredila Dušica Kunaver, z vrhunskimi slovenskimi ilustracijami jih je obogatilo 25 ilustratorjev, likovno je knjigo uredila Tatjana Pregl Kobe, literarno pa Tine Logar. Knjigo, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu 2023 proglašena za »knjigo leta«, je opremil Matej Nemec. Izdala pa jo je založba Morfem, ki ne domuje v Ljubljani, ampak v kraju Jezero ob Ljubljanskem barju. Pravljice so po naši pameti namenjene otrokom, a bodo v tako lepi podobi, kot jo imajo v tej knjigi, obogatile tudi vse tiste, ki jih bodo otrokom brali in prikazovali.