Tine s svojo družinico

V spomin Valentinu Kokalju, 4. del

Le kratka družinska sreča

Poročil pa se je Zormanov Tine dokaj pozno – 24. novembra 1937. Ženo Rozalijo si je pripeljal iz Ljubnega pri Podnartu (v občini Radovljica). Domačini so se spominjali, da je bila Tinetova žena zelo dobra in prijazna, redoljubna in delavna ženska, toda bila je šibkega in krhkega zdravja. Marca 1939 se je rodila hčerka Albinca, junija 1940 pa še sin Alojzij Karel. Takrat pa se je vse usodno zapletlo. Fantek je živel le nekaj tednov (umrl je 31. julija 1940). Samo nekaj mesecev kasneje (6. aprila 1941) pa je umrla tudi njegova mati, Tinetova žena Rozalija, ki jo je bila ob sinovem rojstvu zadela možganska kap. Ženina bolezen in smrt sta bili za Tineta hud življenjski udarec, huda življenjska preizkušnja.

Druga svetovna vojna, narodnoosvobodilno gibanje in ustanovitev Odbora OF za Visoko in Luže

Prav ob izbruhu druge svetovne vojne na naših tleh je tako Valentin Kokalj postal vdovec, skrbeti pa je moral za tri mladoletne otroke – poleg njegove dveletne hčerke sta namreč pri njem živela tudi Anči in Edo, otroka njegove sestre Neže, ki ju je kot tovarniška delavka v Tržiču sama zelo težko preživljala. Ta skrb in naloga, zraven pa še globoka vera, so mu dale moč, da se ni prepustil osebni žalosti, temveč je dokaj normalno živel in delal naprej. A že kmalu so se domačim obveznostim pridružile še nove dolžnosti, ki so njegovemu življenju dale nov smisel in pomen.

Valentin Kokalj je bil (kot že omenjeno) globoko veren, izjemno dober in pošten človek, hkrati pa tudi zaveden Slovenec, ki je ljubil domačo zemljo in njene ljudi, slovenski jezik in slovensko pesem. Kot mlinar in kulturnik je poznal vse ljudi v okolici, družil se je z vsemi ljudmi, med njimi pa so zaradi tedanjih družbenih in gospodarskih razmer prevladovali revnejši kmetje, manjši obrtniki in delavci, zato je dobro poznal tudi njihove stiske in težave. In želel si je, da bi prav za te male, delavne ljudi nastopili boljši in pravičnejši časi. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 19. december 2012 / 07:00

Dve obletnici radovljiške šole

Že nekaj let po selitvi v novo stavbo leta 1972 je bila šola premajhna. V devetdesetih upad učencev, število zdaj spet narašča.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 27. januar 2023 / 19:15

Priznanja za managerje

Med prejemniki tokratnih nagrad Združenja Manager je tudi poslovodna direktorica Fraporta Slovenija Babett Stapel. Priznanje za življenjsko delo pa je šlo v roke Ivu Boscarolu.

Šport / petek, 27. januar 2023 / 19:15

Judoistka minulega leta je Anka Pogačnik

Kranjčanka Anka Pogačnik je zasluženo osvojila naslov najboljše slovenske judoistke minulega leta, saj se je s svetovnega prvenstva vrnila z bronastim odličjem.

Rekreacija / petek, 27. januar 2023 / 19:14

Jutri jubilejni tek gospodarstvenikov, diplomatov in politikov

Pokljuka – Športno društvo Strelica organizira jubilejni, 30. Smučarski tek gospodarstvenikov, diplomatov in politikov. Potekal bo jutri, 28. januarja, na Rudnem polju na Pokljuki. Začel se bo ob 1...

Slovenija / petek, 27. januar 2023 / 15:40

Skrbnica ziljskega narečja, noše in šege

Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta v torek, 24. januarja, v Mohorjevi hiši v Celovcu že 44. podelila Tischlerjevo nagrado, ki je priznanje posameznikom ali ustanovam za...

GG Plus / petek, 27. januar 2023 / 15:40

Izzivi občanskega raziskovanja

Ta zbornik v dveh knjigah je žirovski »opus magnum«, največje knjižno delo doslej o Žireh in Žirovcih v njihovem lokalnem, državnem in globalnem kontekstu. Posebnosti tega žirovskega in sl...