Tovarne v vrtincu podob

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 8. januar 2024 / 21:50

Kraji na območju današnje občine Radovljica imajo tudi bogato industrijsko tradicijo. Veriga, Almira, Sukno, Elan, Iskra in Plamen so le nekatera od najbolj znanih imen, katerih dediščino ohranjajo v Muzejih radovljiške občine. Pred dobrim letom so izdali knjigo z naslovom Tovarne v vrtincu podob, ki jo zdaj dopolnjujejo z razstavo na prostem. Konec leta so jo na ogled postavili pred tovarno Veriga v Lescah.

Vse skupaj se je začelo pred leti s smrtjo dveh radovljiških fotografov, Adija Finka (1925–2018) in Ivana Pipana (1929–2017), katerih sorodniki so vse njuno fotografsko gradivo predali Fotografskemu društvu Radovljica. Tedanja predsednica društva Vida Markovc je bila pobudnica ideje, da njuno zapuščino, v kateri je tudi ogromno fotografij industrijske dediščine, hrani muzej, je na odprtju razstave povedala kustosinja Mestnega muzeja Radovljica Katja Kreutz Praprotnik.

»Najprej je nastala manjša razstava, a na nesrečo ravno v času covida-19, zato smo pripravili katalog, ki pa je počasi prerasel v obsežnejšo knjigo z naslovom Tovarne v vrtincu podob. Da bi bogato industrijsko dediščino na fotografijah Pipana in Finka lahko predstavili širši javnosti, smo se odločili še za razstavo, ki bi jo lahko postavili na prostem, pred tovarnami. Vseh žal ni več, Veriga pa še živi,« je povedala ob odprtju. V prihodnjih mesecih jo bodo postopoma postavili na lokacijah vseh devetih tovarn, ki so predstavljene v knjigi.

Žalostna devetdeseta

Kot je v uvodu v knjigo pojasnila direktorica Muzejev radovljiške občine dr. Petra Bole, so se s prehodom v samostojnost Slovenije v devetdesetih in z nastopom gospodarske krize nekatere prej uspešne tovarne, predvsem tekstilne, zaprle ali zmanjšale svoje poslovanje. »Za njimi so ostali brezposelni delavci, prazni objekti ter pozabljene delavske veščine, tehnologija in znanje. Ostalo pa je še mnogo več, shranjeno med drugim tudi v spominih nekdanjih zaposlenih, v stavbah, predmetih, pričevanjih ...« je med drugim zapisala knjigi na pot.

Spomini so oživeli

»Nastanku knjige in razstave je botrovalo več razlogov. Med njimi je prav gotovo na prvem mestu zbirka umetniških fotografij Adija Finka in Ivana Pipana, ki sta med drugim posnela številne zanimive motive iz tovarniškega življenja in sistematično dokumentirala delovanje vseh tovarn v naši občini,« še poudarja Petra Bole.

Drug, prav tako pomemben razlog za nastanek knjige pa so, pravi, spomini, ki so oživeli, ko so se v Muzejih radovljiške občine ob zbiranju predmetov in spominov ter pripravljanju razstav srečevali z nekdanjimi delavci tovarn Veriga in Almira. »Takrat smo se srečali tudi z nostalgijo posebne vrste – hrepenenjem po nekdanjih časih, časih bratstva, enotnosti in delavske povezanosti, kajti lepega se vsi radi spominjamo, stiske, pomanjkanje, krivice tistega časa pa radi pokopljemo v temo zgodovine.«

Zanimivi pogovori z ljudmi

Katja Kreutz Praprotnik je avtorica petih prispevkov v monografiji. »Res izjemno je, sploh z današnje perspektive, kako so podjetja, kakršna je bila Veriga, vplivala na tako rekoč vse vidike življenja v kraju. V Almiri, na primer, je bilo pogosto zaposlenih več generacij iste družine – očetje, sinovi, hčere ... Tu je bilo še sindikalno življenje, ki je posegalo tako na področje kulture, športnih prireditev in posebej znotraj tekstilne industrije priljubljenih tekmovanj kot v družbeno življenje,« je povedala ob izidu knjige, ki jo bodo v torek, 23. januarja, predstavili tudi v radovljiški knjižnici.

»S predstavljeno dediščino želimo spodbuditi nadaljnje raziskovanje industrijske dediščine kot ene izmed temeljnih dediščin moderne in postmoderne dobe. Ta je v radovljiški občini v zadnjih sto letih radikalno posegla v življenjski prostor in okolje, v način življenja – in ga zaznamovala družbeno in socialno. Oblikovala je kulturo in identiteto lokalnega okolja ... Mi pa smo zavezani, da ohranimo ta pomembni del svoje identitete, ohranjamo pričevanja preteklosti in jih s ponosom prenašamo naprej,« pa poudarja direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole.