Vidni in nevidni svet

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 6. januar 2024 / 10:22

Slovenije po svetu ne zastopajo le naša uradna predstavništva, ampak tudi številni posamezniki, ki se odlikujejo z delom na svojih poklicnih področjih in hkrati promovirajo Slovenijo. Tak je tudi 77-letni filozof Evgen Bavčar …

Kako diši Pariz

Dvojni doktor Evgen Bavčar je filozof, umetnik, esejist, pisatelj, kulturnik in borec za pravice slepih. Vid je izgubil pri enajstih letih. Živi in deluje v Parizu. Evropski parlament ga je leta 2016 razglasil za državljana Evrope. Ko sem pred 40 leti dlje časa bival v Parizu, sem ga imel priložnost tudi osebno spoznati. V tem zapisu pa povzemam nekaj njegovih spoznanj, ki jih je oktobra 2023 izrekel v intervjuju za Radio Slovenija. Kako doživlja aktualni Pariz? »Občuti se pričakovanje olimpijskih iger. Smešen se mi zdi slogan 'Pariz vas ljubi'. Seveda, Pariz nas ljubi, samo če prinesemo polno denarnico. Vse je usmerjeno v olimpijado, hkrati pa se višajo cene stanovanj, vse se je in se še bo podražilo. Seveda pa še zmeraj uživam v številnih kulturnih dogodkih, trenutno je zelo aktualna razstava o Van Goghu.« Je res, da Pariz diši? »Ja, Pariz je bil zelo bogat po vonjih, ko sem prišel tja, zdaj pa postaja vse bolj uniformen. Prav o tem pripravljam prispevek za nemško revijo. Nekoč so posamezne četrti imele svoje prepoznavne vonje, v Latinski četrti je dišalo po orientu, bogatejše četrti so se vonjale drugače. Ko sem kot študent prišel v Pariz, mi je v nos udaril vonj močnih francoskih cigaret, tega je zdaj manj. Spremenili so se tudi parfumi, vedno več je sintetičnih. In tako Pariz diši povsem drugače kot nekoč.« Kako pa doživlja aktualni problem migracij? »Migracije so zelo kompleksen problem. Čeprav so rešitve znane, zanje ni politične volje. Težave bi morali reševati tam, kjer nastajajo. Evropa, ki se ponaša s tem, da je nosila kulturo v svet, bi morala v ta isti svet prenesti tudi ekonomsko pravičnost. Nikoli ni prepozno, ampak začeti bi morali pri izvoru. Ljudem, ki na primer bežijo iz Afrike, bi Evropa lahko dala svobodo tudi v njihovih deželah. Svobodo in pravico do hrane, svobodo do pravične eksistence. Ampak Evropa žal preveč gleda izključno na svoje interese v Afriki. Veliko tamkajšnjih prijateljev mi je tudi priznalo, da so njihovi diktatorji še veliko slabši od kolonialistov, in to je začaran krog. Mene je vedno zanimala tudi notranja migracija. Torej ljudje, ki so mislili drugače in so morali zaradi tega v tišino, v individualnost. So navzoči v družbi, vendar so v notranjem umiku. O tem se ne govori veliko, mislil sem, da bo Evropa to ukinila, ampak ni. Da se morajo pisatelji in intelektualci skrivati in govoriti v metaforah, ni v redu. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj notranjih emigrantov, ki zaradi svojih misli ne sodijo v splošno politično korektnost.«

Prijateljstvo z Milanom Kundero

Bavčar se je v Parizu seznanil tudi s češko-francoskim pisateljem Milanom Kundero (1929–2023). »Bila sva velika prijatelja. Zame se je zavzel, ko sem bil pred sodiščem in predvsem ob osamosvajanju Slovenije, ko je v podporo naši nastajajoči državi v časniku Le Monde objavil odmeven tekst z naslovom 'Treba je rešiti Slovenijo.' Bil je velik duh. Ko sem bil v Parizu, sem poklical njegovo ženo in ji povedal, kako veliko praznino občutim, odkar Milana ni več med nami. Bil je globok mislec, ki ni mislil samo na literaturo, mislil je na modrost sveta, mislil je na boljši svet. Kundera je mislil tisto najbolj plemenito Evropo. Bil je človek izjemnih dimenzij. Moj svet je bolj prazen, odkar Milana ni več.« Sta se pogosto srečevala? »Ja, večkrat. Redno sva govorila tudi po telefonu. Živel je zelo diskretno, boril se je za pravico do zasebnosti. Pri nas recimo težko ločimo med zasebno in javno sfero, kar niso znali niti na Češkem, ko je on živel še v Pragi. Proti temu se je boril tako, da smo le redki prijatelji vedeli, kje dejansko živi. Bil je zelo diskreten človek, to mi je bilo pri njem zelo všeč, ampak če sem mu pisal in ga za kaj prosil, se je vedno oglasil. V mojem srcu še vedno odzvanja njegov glas, ko je šlo za slovensko neodvisnost. Rekel je, Evgen, razloži mi, kaj se dogaja v Sloveniji. In se je takoj aktiviral. Imel je izkušnjo praške pomladi, ko so zatrli češko liberalizacijo. Tudi Slovenci bi morali bolj obnavljati našo pomlad, da ne bi bila vsak dan v naših domovih samo prek radijske kukavice. Da bi nadaljevali blaženo in veličastno stvar naše neodvisnosti.«

Vidni in nevidni svet

Kako pa doživlja razliko med vidnim in nevidnim svetom, med svetom, kot ga vidijo slepi, in svetom, kot ga vidimo »videči«? »Naš svet je neviden, ampak je zelo obsežen in pomemben. Moja misel je, da se nevidni svet širi v istih proporcih kot vidni svet. Moramo verjeti v ta nevidni svet, če hočemo napredovati.« (Vir: intervju Luke Hvalca na MMC RTV SLO)