Cerkvene prte klekljala več let
Župnijska cerkev v Železnikih je bogatejša za dragocene klekljane prte, ki jih je zdaj 90-letna mojstrica Matilda Thaler ustvarjala več let. Za tri prte je naklekljala kar 107 enakih čipk.
Železniki – Župnija Železniki se ponaša z bogato dediščino bogoslužnih prtov, ki je od lanske jeseni bogatejša še za tri čudovite prte s čipkami domačinke Matilde Thaler. Mojstrica klekljanja z Racovnika, ki je lani dopolnila 90 let, je več let vihtela kleklje, da je ustvarila 107 povsem enakih čipk, ki so jih všili v oltarna prta in okras za ambon v župnijski cerkvi sv. Antona. Vse čipke je podarila. »Želela sem, da ostanejo v domačem kraju. Moj stari ata je bil 'tišlar' in je naredil vse klopi za v cerkev,« je pojasnila Matilda.
Klekljanje jo sprošča
Čipke za cerkvene prte je začela klekljati pred štirimi leti, potem ko je v ljubljanski stolnici opazila čudovite oltarne prte s stotinami enakih čipk, ki so jih leta 2017 naklekljale številne slovenske klekljarice. »Sin mi je nato priskrbel koledar s fotografijami prtov, ki so ga izdali ob koncu projekta, zraven pa je bil tudi vzorec za čipko premera 16 centimetrov. Po tem vzorcu sem začela klekljati. Sprva sem nameravala izdelati le kakih šest čipk, da bi imela lep prtiček zase.« A se je obrnilo drugače; čipk je bilo čedalje več. Matilda jih je ogromno ustvarila v težkem obdobju, ko je skrbela za bolnega moža. »Po napornih dnevih sem se zvečer sproščala s klekljanjem, da sem lažje dala skozi to obdobje.« Ob moževi smrti pred tremi leti je že imela 90 čipk, nakar se je odločila, da jih nakleklja še deset, da jih bo okroglih sto.
Za eno čipko devet ur
Pod Matildinimi spretnimi prsti je tako sčasoma nastalo dovolj čipk ne le za en oltarni prt, pač pa za več njih. Po dogovoru s Tončko Šuštar, skrbnico cerkvenih prtov v Železnikih, je naknadno naredila še sedem dodatnih čipk, da jih je bilo skupaj 107, kar je zadoščalo za tri prte. Koliko ur je potrebnih za izdelavo ene čipke, ne ve točno, saj klekljanje večkrat prekine in vmes postori še kaj drugega. Je pa v omenjenem koledarju navedeno, da so slovenske klekljarice za eno čipko v povprečju porabile okoli devet ur.
Dragocen dar
Največ čipk so všili v prt za glavni oltar, ki je velik več kot štiri metre, preostale pa v prt za daritveni oltar in okrasni prtiček za ambon. Matildi Thaler so v Župniji Železniki po besedah župnika Tineta Skoka izjemno hvaležni za podarjene čipke za prte. »Že samo dejstvo, da so čipke pod njenimi spretnimi rokami nastajale štiri leta, vzbuja posebno spoštovanje do tega daru, ki je obogatil in polepšal bogoslužno opremo naše župnijske cerkve,« je poudaril in dodal, da dragocenejše oltarne prte uporabljajo ob večjih slovesnostih. Matildini klekljani prti so cerkev prvič krasili že oktobra ob žegnanjski nedelji.
Gre za dragocen dar, saj cerkev že desetletja ni dobila novega prta za glavni oltar, je povedala skrbnica prtov Tončka Šuštar. »Vsi prti so bili podarjeni. Najstarejši je bil izdelan po prvi svetovni vojni. V spominu imam letnico 1928, ko so sestre Benedičič naklekljale in podarile prt v zahvalo, da so med prvo svetovno vojno imele dovolj dela, naročil za čipke, ker so se s tem preživljale. Veliko prtov je bilo izdelanih v zahvalo za preživetje vojne. Matildini prti so moderni in bogati; zame so vsi čudoviti in dragoceni in za vse skrbim spoštljivo, ker je bilo vanje vloženo ogromno dela in odrekanja. Oltarje bodo Matildini prti krasili, kot vsi ostali, ob praznikih,« je razložila Šuštarjeva.
Kleklja še dva cerkvena prta
S podarjenimi čipkami za tri cerkvene prte pa se delo za Matildo Thaler še ni končalo. S Tončko Šuštar, ki ima prav tako 90 let, sta se namreč dogovorili, da s skupnimi močmi izdelata še dva prta: za mizo, na kateri je Marijin kip, in mizico za pripravo na darovanje, da bodo vse oltarne mize imele enotno podobo. Obe že pridno sukata bele niti, saj morata za oba prta skupaj izdelati 32 čipk.
Matildini klekljani prti že vrsto let krasijo tudi nekatere druge cerkve, v mladih letih pa je za župnijsko cerkev v Železnikih izdelala več izvezenih prtov, enega tudi za glavni oltar. Včasih je veliko vezla, nato pa se je povsem posvetila klekljanju, ki se ga je naučila že v otroških letih v čipkarski šoli. Klekljanje je že vrsto let del njenega vsakdana. »Mislim, da nimam pravega dneva, če nič ne naredim. Če se to zgodi, imam slabo vest,« nam je zaupala Matilda. Znana je po čudovitih klekljanih izdelkih, med katerimi je edinstveno planinsko cvetje, v predprazničnem času pa rada izdeluje tudi klekljano okrasje za novoletne smrečice. Večino izdelkov podari. »Kam pa naj jih dam? S seboj ne bom nič odnesla,« je Matilda sklenila pogovor.